V luči neresničnih in nekritičnih objav nekaterih medijev v zvezi z javnim razpisom z javno dražbo za več frekvenčnih pasov za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom ter pritiskov zainteresirane javnosti, predvsem enega od operaterjev, ki je po vedenju agencije naročil pravno mnenje dr. Mateja Avblja »Pravno mnenje o skladnosti ravnanja AKOS z Ustavo in pravom EU v zvezi z javnim razpisom za dodelitev radijskih frekvenc (Ur. l. 191/2020, 18. 12. 2020)«, agencija objavlja dodatna pojasnila.
Cilj operaterja, za katerega je dr. Matej Avbelj pripravil navedeno pravno mnenje, je ustaviti predmetni javni razpis z javno dražbo, ki je v teku. Zato želi agencija najprej izpostaviti, da je predmetni postopek dodelitve odprt, objektiven, pregleden, sorazmeren in nediskriminacijski (kot to zahtevata tako prvi odstavek 33. člena Zakona o elektronskih komunikacijah kot tudi drugi odstavek 48. člena Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC). Navedeno pomeni, da je lahko na predmetnem javnem razpisu predložila ponudbo vsaka zainteresirana pravna oseba ali fizična oseba, ki je finančno, organizacijsko in tehnično sposobna načrtovati, izvesti in upravljati javno mobilna mobilno komunikacijsko omrežje in zagotavljati javne komunikacijske storitve (torej tako obstoječi štirje mobilni operaterji z lastnim omrežjem kot tudi morebitni novi vstopniki na trg). Javni razpis z javno dražbo tako z ničemer ni zastavljen na način, da bi omejeval kandidiranje katerega koli od obstoječih operaterjev na trgu. Prej nasprotno: predvidene spektralne kape ravno manjšim operaterjem omogočajo, da pridobijo največ spektra, poleg tega pa je določen tudi daljši rok za izpolnjevanje obveznosti za tiste operaterje, ki bi pridobili frekvence v pasu 700 MHz FDD in obenem še nimajo frekvenc pod 1GHz (900 MHz in 800 MHz).
Ob tem pa bi morebitna razveljavitev oz. zaustavitvi javnega razpisa povzročila naslednje negativne posledice:
- zakasnitev podelitve razpisanih frekvenc vsem operaterjem, ki ponujajo mobilne komunikacijske storitve, med drugim tudi frekvenc 2100 MHz, ki potečejo že 21. 9. 2021 (tudi v ločenem postopku javnega razpisa bi bilo za to bilo potrebnih najmanj dodatnih 8 mesecev),
- odložitev uvajanja novi tehnologij (5G) in ustavitev tehnološkega razvoja slovenskega mobilnega trga ter povečanje njegovega zaostajanja za primerljivimi evropskimi državami. Posledice bi poleg operaterjev in njihovih uporabnikov občutila celotna družba, saj je splošno znano, da inovacije in uvajanje novih tehnologij na omrežjih multiplikativno vplivajo na razvoj drugih storitev (npr. storitev informacijske družbe). V nabor razpisanih frekvenc so vključeni tudi pionirski radiofrekvenčni pasovi za uvajanje 5G tehnologije, ki so izrednega pomena tudi z vidika čezmejne povezljivosti, tako bi Republika Slovenija ob nepravočasni podelitvi teh frekvenc izpadla iz kroga tehnološko razvitejših držav, kar bi pomenilo veliko škodo za celotno družbo,
- oteženo oz. onemogočeno ponujanje že obstoječih storitev, saj zaradi stalnega povečevanja prometa preko (mobilnih) telekomunikacijskih omrežij operaterji že sedaj nujno potrebujejo dodatne frekvence za povečanje svojih kapacitet (v zvezi s tem je bil izkazan tudi interes operaterjev);
- ogrozitev in dodatno zakasnitev izpolnitve obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija na podlagi 1. člena Sklepa (EU) 2017/899 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. maja 2017 o uporabi frekvenčnega pasu 470 – 790 MHz v Uniji, skladno s katerim bi države članice Evropske unije morale podeliti radijske frekvence v radiofrekvenčnem pasu 700 MHz že do 30. 6. 2020 in 54. člena EECC, ki državam članicam jasno in brezpogojno nalaga, da morajo iz razlogov izgradnje 5G omrežij do 31. 12. 2020 dati v uporabo na trg frekvence v pasu 3,4-3,8 GHz in pasu 24,25-27,5 GHz, ki so tudi del predmetnega javnega razpisa. Gre za frekvence, ki so ključne pri razvoju 5G omrežij in glede katerih Evropska komisija stremi k temu, da jih države članice čim prej podelijo. Nastala zamuda pri podelitvi navedenih frekvenčnih pasov bi se tako z razveljavitvijo javnega razpisa le še povečala, Republiki Sloveniji pa iz tega naslova lahko grozi postopek pred Sodiščem EU z visoko globo.
Še posebej je treba poudariti, da bi razveljavitvi javnega razpisa in posledično zamudi pri podeljevanju predmetnih radijskih frekvenc po vsej verjetnosti sledile tožbe ostalih mobilnih operaterjev na trgu z enormnimi odškodninskimi zahtevki proti Republiki Sloveniji in agenciji.
Poleg tega implementacije evropske direktive EECC v nacionalno zakonodajo ni pogoj za izvedbo predmetnega javnega razpisa, agencija pa je – kot je to v javnosti že večkrat izpostavila – pri pripravi predmetnega javnega razpisa v celoti sledila ciljem in usmeritvam EECC. Prav tako s predmetnim javnim razpisom niso povezane morebitni postopki pred Sodiščem EU in kazni zaradi zamud pri implementaciji direktive v nacionalno zakonodajo. Državi kvečjemu grozijo dodatni postopki in kazni v primeru ne-podelitve ali večjih zamud pri podelitvi frekvenc.
Dodatno preberite Pojasnilo agencije v zvezi s podelitvijo frekvenc za mobilne tehnologije z dne 19. 3. 2021.
