Skoči do osrednje vsebine

Ločeno računovodstvo

Ločeno računovodstvo in prepoved subvencioniranja izvajalca univerzalne storitve urejata 36. člen ZPSto-2 ter Splošni akt o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja, ki ga je na podlagi zakona izdala agencija.

Zaradi zahtev določb ZPSto-2 glede cen univerzalne storitve, ki morajo biti stroškovno naravnane, učinkovite, nediskriminatorne itd., morajo izvajalci univerzalne storitve voditi ločene računovodske evidence, ki jasno ločijo storitve, ki so del univerzalne storitve in tiste storitve, ki to niso. Pri tem je treba dosledno upoštevati načela stroškovnega računovodstva.

Sistem ločenega računovodstva mora biti skladen z določbami ZPSto-2. Skladnost preverja agencija v sodelovanju z neodvisno organizacijo, kot je npr. revizor. Agencija občasno objavlja poročila o skladnosti.

Agencija je dne 17.7.2015 objavila neodvisno poročilo revizijske hiše KPMG Slovenija d.o.o, da je stroškovni model Pošte Slovenije skladen z Zakonom o poštnih storitvah in Splošnim aktom o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja.

Agencija je s presojo ugotovila, ali:

  • je stroškovni model kot sistem skladen z zahtevami ZPSto-2,
  • je opisni del modela ustrezno podroben, in da v celoti, v vseh pogledih, sledi računskemu delu modela,
  • model zagotavlja preprečevanje subvencioniranja poštnih in drugih storitev z univerzalno storitvijo,
  • model predstavlja ustrezen vir podatkov za izračun neto stroška univerzalne storitve,
  • model omogoča stroškovno naravnan izračun lastne cene storitev iz nabora univerzalne storitve,
  • model predstavlja ustrezno podlago za razmejitev stroškov na fiksne in variabilne,
  • je v modelu izračunana pravilna vrednost fiksnih in variabilnih stroškov ter ali je opis fiksnih in variabilnih stroškov ustrezno podroben,
  • je model ustrezna podlaga za izračun ter kontrolo določanja posebnih tarif in/ali popustov,
  • je model ustrezna podlaga za izračun ter kontrolo določanja cen dostopa do omrežja.

Ugotovitev presoje je bila, da je Pošta Slovenije d.o.o. uspela pripraviti stroškovni model, ki zadostuje vsem zgoraj navedenim zahtevam.

Presoja je potekala v dveh korakih in se je zaključila dne 7. 7. 2015.

 

Prepoved subvencioniranja

Eden pomembnih elementov, ki jih mora zagotoviti sistem ločenega računovodstva izvajalca univerzalne storitve, je tudi nadzor nad morebitnim subvencioniranjem preostalih poštnih in drugih storitev s storitvami, ki spadajo v nabor univerzalne storitve.

 

Neto stroški

Neto strošek obveznosti univerzalne storitve je vsak strošek, ki je nujen za izvajanje univerzalne storitve in je s to storitvijo povezan. Izračuna se kot razlika med neto stroški imenovanega izvajalca univerzalne storitve, ki posluje z obveznostmi univerzalne storitve, in neto stroški istega izvajalca, ki bi jih imel, če bi posloval brez obveznosti univerzalne storitve.

Če obveznost izvajanja univerzalne storitve povzroča neto stroške in pomeni nepravično finančno breme za izvajalca univerzalne storitve, je izvajalec upravičen do nadomestila za izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada. Agencija na podlagi izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne storitve ugotovi, ali ti res pomenijo nepravično finančno breme.

Agencija je do sedaj prejete zahtevke za izračun neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve in izplačilo nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve iz kompenzacijskega sklada zaradi nepravičnega finančnega bremena, in obravnavala sledeče. Zahtevek za leto 2016 je agencija zavrgla, ker ni vseboval vseh sestavin, ki bi jih moral za vsebinsko presojo. Zahtevek za leto 2017 je agencija zavrnila, saj je po natančni preučitvi vseh relevantnih okoliščin ugotovila, da Pošti Slovenije z izvajanjem obveznosti univerzalne storitve v letu 2017 neto strošek ni nastal.

 

Kompenzacijski sklad

Izvajalcu univerzalne storitve se na podlagi njegove zahteve in pod pogoji, ki so navedeni v 19. členu ZPSto-2 izplačuje nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada, ki ga ustanovi in upravlja agencija.

Kompenzacijski sklad ustanovi agencija tako, da odpre poseben bančni račun in zanj vodi ločeno računovodsko evidenco. V kompenzacijski sklad morajo prispevati vsi izvajalci univerzalne storitve in izvajalci zamenljivih storitev, ki morajo v ta namen zagotoviti ustrezno ločeno računovodstvo.

Agencija je način financiranja neto stroškov podrobneje uredila v Splošnem aktu o računovodskih informacijah in izračunu neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava