Na portalu www.nova24tv.si se pojavljajo obtožbe na računa Agencije za komunikacijska omrežja in storitve glede javnega razpisa z javno dražbo za več frekvenčnih pasov za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom. Razpis je v teku, začetek dražbe je napovedan za 7. 4. 2021. Obtožbe temeljijo na pravnih mnenjih dr. Mateja Avblja, pripravljenih za določenega operaterja, s čimer ta operater izvaja pritisk na agencijo, da bi ustavila predmetni javni razpis z javno dražbo.
Navedbe dr. Avblja, da javni razpis z javno dražbo ni v skladu z evropsko direktivo oz. Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah (EECC), je agencija že večkrat javno zanikala. Zato lahko zgolj še enkrat ponovi, da je pri pripravi tega razpisa upoštevala tako veljavno zakonodajo kot tudi duh in usmeritve navedene direktive, zato ponudniki na javnem razpisu, ki že teče, ne bodo v ničemer prikrajšani. Prav tako agencija ponovno pojasnjuje, da s podelitvijo frekvenc ne more odlašati, saj bi lahko nastale nepopravljive posledice. Operaterji potrebujejo frekvence in so za njih tudi izrazili interes. Ker so med razpisanimi frekvencami tudi tiste, ki so namenjene 5G, bi z odlašanjem podelitve frekvenc država tvegala kazni zaradi nespoštovanja zavez iz evropskega akcijskega načrta za 5G in prej omenjene direktive EECC. Nenazadnje bi to pomenilo tudi tehnološki zaostanek Slovenije za drugimi državami EU.
Prav tako ne držijo navedbe, da bi Ministrstvo za javno upravo RS (MJU) lahko poseglo v postopek podelitve frekvenc in ustavilo razpis, ker da je omenjeni javni razpis z javno dražbo protipraven. Kot pojasnjeno, je obtožba o protipravnosti v celoti neutemeljena, zanjo tudi ni podlage v odločitvi za to pristojnih organov. MJU je med drugim pristojno za nadzor nad delom agencije, kar določa 190. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki pa izrecno navaja tudi, da ta nadzor ne zajema možnosti poseganja v vsebino splošnih ali konkretnih pravnih aktov, ki jih je izdala agencija v zvezi z izvajanjem njenih pristojnosti na podlagi tega ali drugih zakonov s področij njenega delovanja. MJU torej ne more in ne sme posegati v že sprejete odločitve in postopke agencije na način, da bi ministrstvo poseglo v posamezen postopek, ki ga vodi agencija. Ravno slednje je ključno za zagotavljanje neodvisnega delovanja regulatornega organa, kot to izrecno zahtevajo evropski predpisi. Slednji namreč poudarjajo, da je za regulatorne agencije bistvena njihova samostojnost, torej čim večja neodvisnost od ustanovitelja.
