Skoči do osrednje vsebine

Internetni protokol IPv6

Sodobna družba je danes v veliki meri odvisna od elektronskih komunikacijskih omrežij. Komunikacijska omrežja uporabljajo različne komunikacijske protokole, a ključni komunikacijski protokol, na katerem sloni današnji globalni internet, je internetni protokol verzije 4 (IPv4). Vsaka naprava, ki se poveže v omrežje mora imeti unikatno številko (naslov IP) s katero se predstavlja omrežju in hkrati omogoča, da je dosegljiva in komunicira z drugimi napravami. Naprav in stvari, ki se danes povezujejo v internet pa je vedno več.

Bazen naslovov IPv4, ki je bil na voljo, je danes v celoti izčrpan oz. dodeljen prvopristopnikom. Evropski  internetni registrarij RIPE NCC je 25.11.2019 javno objavil, da so dodelili zadnji /22 blok naslovov IPv4. Internet zaradi tega dejstva ne bo nehal delovati, vendar pa predstavlja veliko oviro novim vstopnikom na trg ali obstoječim uporabnikom (operaterjem, podjetjem), saj prostega naslovnega bloka IPv4 ne morejo brezplačno dobiti, lahko ga samo kupijo ali se poslužujejo kompleksnih translacijskih mehanizmov (npr. CG-NAT).

IETF, ki skrbi za razvoj interneta in internetnih standardov, je razvil internetni protokol verzije 6 (IPv6), ki pa šele v zadnjih letih pridobiva na veljavi, saj je izčrpanje IPv4 naslovnega prostora in v internet veliko število stalno povezanih naprav prisililo industrijo, ponudnike dostopa do interneta in ponudnike vsebin, da so začeli protokol IPv6 načrtno uvajati. Večina današnje strojne in programske opreme ima vključeno podporo za IPv6, vsi večji ponudniki vsebin (Google, Facebook, Amazon ...) že nekaj let ponujajo vsebine tudi preko protokola IPv6, ozko grlo so večinoma dostopovna omrežja, preko katerih končni uporabniki dostopajo v internet.

Stopnja uvajanja protokola IPv6 je po svetu različna, za Slovenijo pa so podatki podjetja Google (december 2019, tukaj in tukaj), da IPv6 predstavlja le dobrih 10% vsega prometa, po podatkih podjetja Akamai pa smo s tem deležem globalno na 49 mestu. Relativno nizek delež IPv6 prometa je posledica dejstva, da slovenski operaterji še niso v zadostni meri (ali pa še sploh niso) aktivirali protokol IPv6 v svojem omrežju.

 

Aktivnosti agencije pri uvajanju IPv6

Agencija pozorno spremlja stanje uvajanja internetnega protokola IPv6 med slovenskimi operaterji in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev. Sodeluje tudi pri promociji in spodbujanju operaterjev ter drugih deležnikov k pospešeni uvedbi IPv6. Med drugim je izdala tehnični dokument, ki podaja celovit vpogled v posebnosti protokola IPv6 in potrebnih aktivnosti ob prehodu na nivoju omrežij in omrežnih elementov.

Agencija aktivno sodeluje tudi z Zavodom go6, ki je glavni slovenski promotor in v veliki meri zaslužen, da so operaterji začeli z uvedbo hitreje, kot bi sicer.  Zavod je zaslužen za pripravo prvega osnutka specifikacij in potrebnih zahtev po IPv6 funkcionalnosti omrežne opreme, ki jih je kasneje sprejel in podrobneje opredelil RIPE NCC v dokumentu RIPE-554.

Uvajanje protokola IPv6 spodbuja tudi ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije, ki je med leti 2010 – 2015 naročilo študijo prehoda na IPv6 ter v sodelovanju z ARNES-om postavitev slovenske spletne strani o uvajanju internetnega protokola IPv6. Študija prehoda na IPv6 je objavljena v slovenskem in angleškem jeziku in licencirana pod pravicami Creative Commons. Uvajanje internetnega protokola IPv6 (https://ipv6.si/) pa je ena od spletnih strani, kjer si lahko slovenski bralec prebere vse o osnovah in uvajanju protokola IPv6.

Eden od pomembnih pokazateljev pripravljenosti na IPv6 so tudi storitve, ki jih posamezna organizacija omogoča svojim uporabnikom. Na spletni strani IPv6 Deployment status, ki jo vzdržuje Eric Vyncke (Cisco Systems) je podan aktualen pregled stanja slovenskih portalov in strani, ki so dostopne (ali pa niso) prek protokola IPv6. 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava