Medoperaterski spori
Agencija je po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). pristojna za reševanje sporov med operaterji glede tehničnih in komercialnih vprašanj operaterskega dostopa oziroma medomrežnega povezovanja. Agencija z odločbo uredi le tista vprašanja medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, glede katerih ni mogoče doseči soglasja med strankami, in ki niso v nasprotju z ZEKom-1. V postopku reševanja sporov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Agencija je dolžna javno objaviti odločbe, ki se nanašajo na medoperaterske spore. Te morajo biti objavljene na način, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti strank posameznega postopka reševanja spora, zato so posamezni deli besedila ustrezno zaščiteni.
Nadzor
Agencija nadzira izvajanje določb ZEKom-2, na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov ter posamičnih ukrepov ter določb tistih predpisov EU, za katere je določen nadzor in sankcioniranje na ravni držav članic. Naloge nadzora po pooblastilu ministra opravljajo pooblaščene osebe agencije v skladu z zahtevami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2).
Agencija med drugim skrbi za nadzor nad:
- elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (pogoji za zagotavljanje storitev, pravilnost vpisov v evidence, pravilnost poročanja o prihodkih);
- gradnjo omrežij in pripadajoče infrastrukture (preglednost v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli, izpolnitev obveznosti v primeru izkazanega interesa za skupno gradnjo, vpisi komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov);
- zakonito uporabo radiofrekvenčnega spektra ter izdanimi odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc;
- pravilno uporabo številskega prostora (oštevilčenje in izpolnjevanje odločb za številski prostor);
- zagotavljanjem varnosti omrežij in storitev (revizija varnosti omrežij in storitev operaterjev);
- zagotavljanjem konkurence (zahteve po medomrežnem povezovanju, operaterskem dostopu, skupni uporabi, zagotavljanjem z regulatorno odločbo operaterjem s pomembno tržno močjo naloženih obveznosti);
- izvajanjem univerzalne storitve (zagotavljanje imenika in univerzalne imeniške službe, zagotavljanje cenovne dostopnosti, ukrepi za uporabnike invalide, nadzor stroškov, obveznost izdaje in stopnja členitve računa, kakovost univerzalne storitve, prenosna hitrost);
- zagotavljanjem pravic uporabnikov:
- zahteve glede naročniških pogodb: zagotavljanje informacij pred sklenitvijo, povzetek pogodb, trajanje, obdobje vezave;
- sprememba pogodbenih pogojev;
- nedelovanje ali slabše delovanje storitev;
- zamenjava izvajalca storitev dostopa do interneta ter postopek zamenjave izvajalca storitev dostopa do interneta oziroma prenosa številke;
- prenosljivost številk;
- preglednost in objava informacij;
- spremljanje in nadzor porabe storitev;
- kakovost javnih komunikacijskih storitev;
- komunikacije v sili;
- ukrepi za uporabnike invalide;
- razčlenjeni račun;
- omejitve ali prekinitve delovanja storitev;
- pravica do ugovora in spora;
- zagotavljanjem komunikacijske zasebnosti (zaupnost komunikacij, zbiranje podatkov o naročnikih, zbiranje podatkov o prometu, neželene komunikacije, kršitve varstva osebnih podatkov s strani operaterjev, zakonito prestrezanje komunikacij).
Agencija je po Zakonu o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) pristojna tudi za nadzor nad izvajanjem dodatnih pogojev glede dostopnosti elektronskih komunikacijskih storitev. Pri zagotavljanju dostopa do elektronske komunikacijske storitve, vključno s komunikacijo v sili, mora ponudnik te storitve zagotavljati:
- glasovno komunikacijo in uporabo negovorjene komunikacije, pri čemer negovorjena komunikacija vključuje SMS, video ter sprotno zapisovanje besedila v realnem času;
- storitev celotnega pogovora, kadar je poleg glasovne komunikacije na voljo tudi video;
- da je komunikacija v sili, pri kateri se uporabljata glas in besedilo (vključno z besedilom v realnem času), sinhronizirana in da je, kadar je na voljo video, sinhronizirana tudi v obliki storitve celotnega pogovora ter jo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev posredujejo najprimernejšemu centru za obveščanje.
Če agencija v postopku nadzora ugotovi nepravilnosti, zavezanca o ugotovitvah pisno obvesti ter mu omogoči, da se izreče v razumnem roku. Po prejemu odgovora ali po poteku roka za odgovor lahko agencija zahteva takojšnjo ustavitev kršitve ali ustavitev kršitev v razumnem roku ter hkrati sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev odprave nepravilnosti.
Z odločbo, izdano v postopku nadzora, lahko agencija naloži tudi prekinitev ali odložitev zagotavljanja storitev ali paketa storitev, ki bi lahko, če bi se nadaljevale, zelo škodile konkurenci, vse dokler zavezanec ne izpolni obveznosti dostopa na podlagi analize trga.
Agencija fizični ali pravni osebi z odločbo, izdano v postopku nadzora, naloži ukrepe, ki so potrebni za odpravo kršitve oziroma odpravo njenih posledic, med njimi še zlasti povrnitev preveč zaračunanih zneskov ali retroaktivno ureditev pogodbenega razmerja. Agencija lahko izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve tudi v primerih, ko je kršitev že prenehala.
V kolikor ukrepov v določenem roku ne izpolni, lahko agencija ob resnih in ponavljajočih se kršitvah zavezancu z odločbo prepove nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali pa začasno ali trajno odvzame pravico uporabe radijskih frekvenc ali elementov oštevilčenja.
Agencija lahko v primeru kršitve zavezancu izreče globo za prekršek za obdobje kršitve, četudi je bila kršitev morebiti pozneje odpravljena.
Agencija lahko, če ima dokaze o kršitvi, ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost in življenje ter zdravje ljudi ali bo povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave drugim izvajalcem ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali drugim uporabnikom radijskega spektra, sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločbe in ne da bi prej določila rok za odpravo nepravilnosti ali dala možnost izreči se o zadevi. V tem primeru dobi zavezanec možnost, da se o zadevi izreče in predlaga rešitev šele po sprejetju nujnih začasnih ukrepov.
Agencija povzetke upravnih aktov, izdanih v postopkih nadzora, objavlja na svoji spletni strani.
Prekrškovni postopki
V skladu z Zakonom o prekrških (ZP-1) je agencija tudi prekrškovni organ. Prekrškovne postopke v skladu z ZP-1 samostojno vodijo pooblaščene osebe agencije.
Pooblaščena oseba agencije v okviru hitrega postopka o prekršku izda odločbo o prekršku ali plačilni nalog, v določenih primerih, ki jih predpisuje ZP-1, pa se lahko določi, da odločbe ne bo izdala (ali vložila obdolžilnega predloga). Namesto uvedbe postopka o prekršku lahko pooblaščena oseba izreče opozorilo.
Hitri postopek za prekrške se lahko konča z različnimi odločitvami, in sicer:
- z izdajo odločbe o prekršku (za odločbo o prekršku se šteje tudi plačilni nalog, ki se izda v primeru, če pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav),
- brez odločbe o prekršku (agencija odloči, da ne bo izdala odločbe o prekršku oziroma vložila obdolžilnega predloga, če dejanje ni prekršek, zaradi zastaranja pregona, zaradi drugih razlogov, ki izključujejo pregon, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn).
Zoper odločbo o prekršku in plačilni nalog se lahko vloži zahteva za sodno varstvo.