Cilj digitalnega enotnega trga je odpraviti nacionalne ovire za spletne transakcije na podlagi koncepta skupnega trga, katerega namen je odpraviti trgovinske ovire med državami članicami. Koncept skupnega trga se je razvil v koncept notranjega trga, ki spodbuja prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.
Evropska komisija je z programu politike za Digitalno desetletje EU do leta 2030 postavila ambiciozne cilje za digitalizacijo evropskega gospodarstva in družbe do leta 2030. Cilji so osredotočeni na ključne področja, kot so digitalna infrastruktura, umetna inteligenca, kibernetska varnost, digitalna usposobljenost in e-uprava. Ti cilji vključujejo:
- Visokohitrostni internet za vse: Do leta 2030 naj bi vsak prebivalec EU imel dostop do hitrega internetnega omrežja (vsaj 5G).
- Umetna inteligenca (UI) in podatki: EU si želi postati globalni vodja na področju umetne inteligence. Načrtuje razvoj etičnih in zaupanja vrednih sistemov UI ter povečanje uporabe podatkov v vseh sektorjih.
- Kibernetska varnost: Povečati je treba odpornost in zaščito pred kibernetskimi grožnjami, s ciljem zaščite kritične infrastrukture in osebnih podatkov.
- Digitalna usposobljenost in spretnosti: Do leta 2030 naj bi 80 % odraslih v EU imelo osnovne digitalne spretnosti, poleg tega pa se pričakuje povečanje števila strokovnjakov na področju digitalnih tehnologij.
- E-uprava in digitalne storitve: Evropska komisija si prizadeva za široko uporabo digitalnih javnih storitev, kot so digitalni identiteti in storitve e-uprave, ki naj bi bile na voljo vsem državljanom in podjetjem.
Ob tem Digitalni kompas EU, ki je strateški okvir, ki določa smernice in cilje digitalne preobrazbe EU do leta 2030 vsebuje temeljne usmeritve, ki vključujejo:
- Povečanje digitalnih kapacitet: Krepiti evropske digitalne zmogljivosti, zlasti na področjih infrastrukture (hitri internet, 5G), obdelave podatkov (umetna inteligenca) in računalništva v oblaku.
- Etika in zaupanje: Evropska unija se osredotoča na etično uporabo digitalnih tehnologij, zlasti umetne inteligence, in zagotavljanje varnosti in zaščite osebnih podatkov.
- Digitalna ekonomija: Spodbujanje inovacij v industriji, podjetništvu in storitvah z uporabo novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, IoT (internet stvari) in blockchainom.
- Zeleni prehod: Digitalna preobrazba mora biti usklajena z okoljskimi cilji EU, da se zmanjša ogljični odtis digitalnih tehnologij.
- Digitalna pravičnost: Zagotoviti, da bodo vsi prebivalci EU imeli enak dostop do digitalnih storitev in bodo imeli potrebne spretnosti za učinkovito sodelovanje v digitalni družbi.
Evropska komisija spremlja digitalni napredek držav članic s poročili indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) od leta 2014. Od leta 2023 in v skladu s programom politike digitalnega desetletja 2030 je DESI zdaj vključen v Poročilo o stanju digitalnega desetletja. Posamezni kazalniki, ki povzemajo uspešnost EU v štirih razsežnostih političnega programa digitalnega desetletja, kar so digitalne spretnosti, digitalna infrastruktura, digitalizacija poslovanja in digitalizacija javnih storitev, pa so prikazani na nadzorni plošči DESI kazalnikov.
Aktualne novice o programu politike za digitalno desetletje do leta 2030 in dodatne informacije so dosegljive v tej povezavi.