Raziskava o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v oktobru 2021 in Analiza stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je s pomočjo zunanjih izvajalcev izvedla periodično raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v mesecu oktobru 2021 in analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah.

Rezultati raziskave kažejo, da so izdatki za vse elektronske komunikacije v gospodinjstvih (vključno z mobilno telefonijo) za slabo polovico vprašanih (48%) znašali med 31 EUR in 80 EUR. 32% vprašanih je za elektronske komunikacijske storitve v mesecu oktobru 2021 plačala več kot 80 EUR, manj kot 30 EUR pa slabih 5% vprašanih. 15% vprašanih tega podatka ni vedelo. Številke so sicer podobne lanskoletnim.

Mesečni izdatki za vse elektronske  komunikacijske storitve v gospodinjstvu v mesecu oktobru 2021 so znašali v povprečju 80,71 evrov na gospodinjstvo oziroma 43,25 evrov na osebo. Najpogostejša (povprečna) vrednost mesečnega izdatka za vse elektronske komunikacijske storitve je 70 evrov (enako kot v oktobru 2020) na gospodinjstvo oziroma 37 evrov na osebo.

Sicer pa je 46% vprašanih odgovorilo, da je, zaradi previsokih stroškov, že razmišljalo o prekinitvi oz. prehodu na cenejši naročniški paket za vse oziroma za posamezne storitve, medtem ko je prehod na cenejši paket oziroma spremembo naročniškega razmerja že izvedlo 5% anketiranih.

Ključni dejavnik pri izbiri ponudnika interneta oz. paketnih storitev so kot prvo izbiro vprašani navedli kvaliteto omrežja (24%), nizko ceno paketa (19%) in hiter odziv ponudnika v primeru nedelovanja storitev (10%). 37% anketiranih sicer hitrosti prenosa podatkov svojega domačega dostopa do interneta ne pozna, a trenutna hitrost prenosa podatkov zadošča 39 % vprašanih. Slaba petina (18%) hitrosti 100 Mbit/s ni pripravljena doplačati, a bi ji bila višja hitrost dobrodošla.

Večina anketiranih (75%) v domačem okolju uporablja brezžično domače omrežje (WiFi), preko katerega se s pomočjo računalnika, tablice ali telefona povezuje v internet. Slaba polovica anketiranih (44%) ima internet hitrosti prenosa podatkov do 100 Mbit/s, hitrosti višje od 100 Mbit/s pa ima 20% vprašanih. Najpogostejša težava, s katero se srečuje 40% anketirancev, je prekinjeno delovanja domačega brezžičnega omrežja.

59% vprašanih je s pomočjo programov za merjenje hitrosti vsaj enkrat preverilo dejansko hitrost prenosa podatkov, ki jo ima doma, pri čemer spletno aplikacijo agencije za testiranje hitrosti AKOSTestNet  pozna oziroma jo je že uporabilo le 26% vprašanih.

21 % anketirancev spletni portal agencije za pregled prostorskih podatkov, GeoportalAKOS, ki omogoča vpogled tudi v infrastrukturo za dostop do interneta, pozna oz. je zanj že slišalo, od tega ga je 6 % anketirancev tudi že uporabilo.

Anketiranci po večini dobro skrbijo za varno uporabo interneta, saj večina zaščiti občutljive in osebne informacije (88 %), prav tako se izogibajo prenosu nenavadnih aplikacij in aplikacij iz neznanih virov (91 %). Anketiranci razmeroma dobro poznajo Uredbo o varstvu osebnih podatkov na spletu (GDPR); tri četrtine (78%) se jih zaveda, da so na podlagi uredbe strožji pogoji za veljavno privolitev posameznikov za obdelavo podatkov, dve tretjini (65%) ve, da ima posameznik pravico izvedeti katere podatke o njem določeno podjetje.

Večina vprašanih (95%) je seznanjena z namenom uporabe in možnostjo brezplačnega klica na številke 112 in 113. Nasprotno je s poznavanjem številke 116, kot enotne evropske številke za storitve z družbeno vrednostjo (npr. dežurna telefonska številka 116 000 za prijavo pogrešanih otrok), saj jo pozna le 15% vprašanih. V Sloveniji se sicer v ta namen  uporabljajo še druge telefonske številke.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava