Na Forumu digitalnih komunikacij in medijev 2026, ki poteka v Bukarešti, sta nastopila tudi direktor AKOS in predsedujoči BEREC Marko Mišmaš ter svetovalka direktorja za mednarodne zadeve in sopredsedujoča delovni skupini za kibernetsko varnost in odpornost pri BEREC Katja Kmet Vrčko.
V ospredju njunih nastopov so bili odpornost komunikacijskih omrežij, varnost digitalnih infrastruktur, razvoj evropskega regulativnega okvira ter vloga novih tehnologij pri zagotavljanju varne in zanesljive povezljivosti.
Marko Mišmaš je izpostavil, da Evropa vstopa v ključno obdobje razvoja povezljivosti, v katerem bodo imeli pomembno vlogo investicije v optična omrežja ter prihodnji evropski regulativni okvir. Posebno pozornost je namenil predlogu Akta o digitalnih omrežjih (DNA), ki bo pomembno vplival na prihodnjo ureditev evropskega trga elektronskih komunikacij.
»Prehod na omrežja, ki v celoti temeljijo na optičnih vlaknih, je neizogiben. Vprašanje je samo, kako hitro se bo zgodil, pod kakšnimi pogoji in ob kakšni tržni strukturi,« je poudaril Marko Mišmaš.
Ob tem je opozoril, da Evropa pri razvoju digitalne infrastrukture ne sme izgubiti ravnotežja med investicijami, inovacijami in ohranjanjem učinkovite konkurence. Po njegovih besedah bo imela regulacija ključno vlogo pri zagotavljanju spodbudnega investicijskega okolja, učinkovite konkurence ter dolgoročne odpornosti evropskih komunikacijskih omrežij.
»Regulacija mora ostati dovolj prožna, da spodbuja investicije v omrežja prihodnosti, hkrati pa mora zagotavljati odprt in konkurenčen trg, ki bo v korist uporabnikov in gospodarstva,« je dejal.
Izpostavil je tudi pomen regulatornega sodelovanja na evropski ravni pri oblikovanju enotnega digitalnega prostora ter pri odzivanju na tehnološke in geopolitične spremembe.
Svetovalka direktorja za mednarodne zadeve in sopredsedujoča delovni skupini za kibernetsko varnost in odpornost pri BEREC Katja Kmet Vrčko je v razpravi o digitalnih koridorjih, odpornosti omrežij in kibernetski varnosti poudarila, da »povezljivost danes ni zgolj komercialna storitev, predstavlja strateško infrastrukturo Evrope«.
»Komunikacijska omrežja danes podpirajo skoraj vse bistvene storitve: energetske sisteme, promet, zdravstvo, finančne storitve, odzivanje v nujnih primerih, sisteme javnega obveščanja in opozarjanja, oblačne infrastrukture, industrijsko avtomatizacijo ter seveda vse več novih storitev, ki temeljijo na umetni inteligenci. Varna in odporna povezljivost ni več le vprašanje zaščite omrežij. Gre za zagotavljanje sposobnosti družbe, da deluje tudi v času motenj,« je poudarila Katja Kmet Vrčko.
Izpostavila je, da regulatorji po Evropi vse več pozornosti namenjajo tudi fizični odpornosti omrežij, saj kibernetska varnost sama po sebi ne zagotavlja neprekinjenosti storitev. Med ključnimi izzivi je navedla naravne nesreče, motnje v oskrbi z električno energijo, sabotaže fizične infrastrukture ter geopolitična tveganja.
Posebej je opozorila tudi na pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti in odpornosti digitalnih ekosistemov, zlasti v luči razvoja umetne inteligence, virtualizacije omrežij, oblačnih storitev in drugih novih tehnologij.
V okviru razprave o umetni inteligenci in novih tehnologijah je poudarila tudi vlogo regulatorjev pri zagotavljanju zaupanja vredne digitalne preobrazbe.
»Ključni izziv za vse regulatorje v prihodnjih letih bo, kako ostati dovolj agilni in tehnično usposobljeni, da lahko podpiramo inovacije, hkrati pa zagotavljamo odpornost, varnost in zaupanje v teh medsebojno povezanih digitalnih sistemih,« je dejala.
