Katere obveznosti glede preglednosti iz 50. člena Akta o UI veljajo za posamezen pravni subjekt, je odvisno od tega, ali v okviru Akta o UI nastopa kot ponudnik, kot uvajalec ali v obeh vlogah hkrati.
Agencija bo obe vlogi predstavila v dveh zaporednih objavah. V tej pojasnjuje, kako Akt o UI opredeljuje ponudnika, v katerih primerih se pravni subjekt šteje za ponudnika in katere obveznosti glede preglednosti zanj veljajo. V naslednji novici bo predstavila vlogo uvajalca, primere sočasne vloge ponudnika in uvajalca ter mejne primere, ki se pojavljajo v praksi. Pojasnila so splošna in temeljijo na razlagah, ki so trenutno na voljo na ravni EU. Pojasnila tudi ne zajemajo vseh možnosti ali potencialnih primerov, saj je vloga posameznega pravnega subjekta vedno odvisna od okoliščin konkretnega razvoja ali uporabe sistema UI.
Kdo je ponudnik? Ponudnik je v skladu s 3. točko 3. člena Akta o UI »fizična ali pravna oseba, javni organ, agencija ali drugo telo, ki razvije sistem UI ali model UI za splošne namene ali ima razvit sistem UI ali model UI za splošne namene in ga da na trg ali da sistem UI v uporabo pod svojim imenom ali znamko, za plačilo ali brezplačno«. Opredelitev zajema vse vrste pravnih subjektov, od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov do javnih organov, zato je v nadaljevanju uporabljen skupni izraz »pravni subjekt«.
Ponudnika opredeljujeta dva pogoja: pravni subjekt sistem UI (1) razvije sam ali ga da razviti in (2) ga da na trg ali v uporabo pod svojim imenom ali znamko. Ni torej odločilno, ali je sistem tehnično razvil sam; ponudnik je lahko tudi pravni subjekt, ki razvoj naroči pri zunanjem izvajalcu. Naročilo razvoja pa je treba razlikovati od pridobitve dostopa do že razvitega sistema drugega ponudnika, na primer z licenco ali naročnino na storitev.
V skladu z 9. in 10. točko 3. člena Akta o UI dajanje na trg pomeni, da je sistem UI prvič dostopen na trgu EU, torej da je dobavljen za distribucijo ali uporabo na trgu EU v okviru gospodarske dejavnosti, za plačilo ali brezplačno. Navedene opredelitve se uporabljajo tudi za modele UI za splošne namene, vendar se obveznosti glede preglednosti iz 50. člena nanašajo na sisteme UI, zato se v tem besedilu agencija osredotoča na ponudnike sistemov UI. V povezavi z obravnavano tematiko Smernice o prepovedanih praksah umetne inteligence (v nadaljevanju: Smernice o prepovedanih praksah) pojasnjujejo, da način dobave sistema UI pri tem ni pomemben: sistem UI je lahko na voljo prek programskega vmesnika (API), v oblaku, z neposrednim prenosom, kot fizična kopija ali vgrajen v proizvod. Ker skladno z 11. točko 3. člena »dajanje v uporabo« zajema tudi dobavo sistema za lastno uporabo, je ponudnik lahko tudi pravni subjekt, ki sistem razvije izključno za lastne potrebe. Kot pojasnjujejo Smernice o prepovedanih praksah, dajanje v uporabo zajema tako dobavo sistema tretjim osebam za prvo uporabo kot razvoj in uvedbo sistema znotraj organizacije.
Po Aktu o UI se za ponudnike štejejo tudi ponudniki s sedežem ali lokacijo zunaj EU, ti so v skladu s točko (c) prvega odstavka 2. člena Akta o UI zavezani, kadar se izhodni podatki njihovega sistema UI uporabljajo v EU. Smernice o izvajanju obveznosti glede preglednosti za nekatere sisteme UI iz 50. člena Akta o UI (v nadaljevanju: Smernice o preglednosti) pojasnjujejo, kaj velja za ponudnika iz tretje države, ki svojega interaktivnega ali generativnega sistema UI ne daje na trg ali v uporabo v EU. Pri takem ponudniku zgolj naključna, nepredvidljiva ali nedovoljena nadaljnja uporaba izhodnih podatkov v EU sama po sebi ne bi smela sprožiti obveznosti glede preglednosti. Ta določba pa ne posega v pooblastila organov za nadzor trga, da take izhodne podatke štejejo za neskladne z Aktom o UI.
Primeri ponudnikov po Aktu o UI:
Pravni subjekt, ki pod svojim imenom ali znamko na trg EU daje klepetalnega robota, generator slik ali agenta UI.
Pravni subjekt, ki klepetalnega robota razvije interno in ga pod svojim imenom da v uporabo za lastne potrebe. Ker ga tudi sam uporablja, je hkrati uvajalec.
Drugi primeri, ko se pravni subjekt šteje za ponudnika sistema UI
Ponudnik sistema UI (tudi sistema UI za splošne namene) je lahko tudi pravni subjekt, ki po 68. točki 3. člena v svoj sistem vključuje model UI, ne glede na to, ali model ponuja sam in je vertikalno integriran ali pa ga ponuja drug pravni subjekt na podlagi pogodbenih razmerij. Model UI sam po sebi ni sistem UI; da to postane, mu je treba dodati druge komponente, na primer uporabniški vmesnik. Pravni subjekt, ki model drugega ponudnika vključi v lasten sistem UI in ga da na trg ali v uporabo pod svojim imenom, je zato ponudnik sistema, čeprav modela ni razvil sam.
Primeri:
Pravni subjekt na modelu UI za splošne namene, do katerega dostopa prek programskega vmesnika (API), razvije klepetalnega robota za pomoč strankam in ga pod svojo znamko ponuja drugim podjetjem.
Pravni subjekt model z odprtimi utežmi dodatno uči in ga vključi v orodje za ustvarjanje slik, ki ga daje na trg pod svojo znamko.
Če povzamemo, je ponudnik sistema UI pravni subjekt, ki ga definirajo naslednja merila:
- sistem UI razvije sam ali njegov razvoj naroči (»ima razvit« sistem UI), in
- sistem UI da na trg ali v uporabo, kar vključuje tudi dobavo sistema za lastno uporabo, in
- to stori pod svojim imenom ali znamko, za plačilo ali brezplačno.
Posebnosti ponudnikov visokotveganih sistemov UI
Opredelitev ponudnika iz 3. člena velja tudi za visokotvegane sisteme. Obenem Akt o UI v prvem odstavku 25. člena dodatno določa, da se distributer, uvoznik, uvajalec ali druga tretja oseba za namene Akta o UI šteje za ponudnika visokotveganega sistema UI in zanj veljajo obveznosti ponudnika iz 16. člena, če:
visokotvegani sistem UI, ki je že bil dan na trg ali v uporabo, označi s svojim imenom ali znamko, brez poseganja v pogodbene dogovore, ki določajo, da so obveznosti drugače dodeljene;
visokotvegani sistem UI, ki je že bil dan na trg ali v uporabo, bistveno spremeni tako, da ostane visokotvegani sistem UI;
spremeni predvideni namen sistema UI, vključno s sistemom UI za splošne namene, ki ni bil razvrščen kot visokotvegan, tako da postane visokotvegani sistem UI. To se lahko zgodi na primer, ko pravni subjekt splošnega klepetalnega robota uporabi za analizo in filtriranje prijav za zaposlitev.
V teh primerih ponudnik, ki je sistem prvotno dal na trg ali v uporabo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena za ta posamezni sistem ne šteje več za ponudnika. Z novim ponudnikom mora tesno sodelovati ter mu zagotoviti potrebne informacije, tehnično dokumentacijo in tehnični dostop, razen če je jasno navedel, da se njegov sistem ne sme spremeniti v visokotvegani sistem UI.
Kaj iz vloge sledi
Ponudniki morajo zagotoviti, da so sistemi UI, namenjeni neposredni interakciji s fizičnimi osebami, zasnovani tako, da so osebe obveščene o interakciji s sistemom UI (prvi odstavek 50. člena; več v novici tukaj), in da so sintetične vsebine, ki jih ustvarjajo njihovi sistemi, označene v strojno berljivi obliki in prepoznavne kot umetno ustvarjene ali prirejene (drugi odstavek 50. člena; več v novici tukaj).
