Prihodnja evropska pravila za digitalna omrežja morajo ohraniti konkurenco kot samostojen cilj, naložbe pa presojati po koristih, ki jih prinašajo ljudem in podjetjem. To je na letni konferenci WIK poudaril direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) ter predsedujoči Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) v letu 2026 Marko Mišmaš.
Konferenca, ki je 13. in 14. oktobra 2026 potekala v Bruslju, je povezala predstavnike institucij Evropske unije, regulatorjev, industrije in akademske skupnosti. Osrednja razprava je bila namenjena predlogu akta o digitalnih omrežjih (Digital Networks Act, DNA). Mišmaš je v razpravi predstavil stališča BEREC o ciljih prihodnjega okvira, tehnološki nevtralnosti, prehodu z bakrenih na optična omrežja, mobilni povezljivosti, radiofrekvenčnem spektru in upravljanju telekomunikacijskih trgov.
Pozdravil je večji poudarek, ki ga predlog namenja evropski konkurenčnosti. Ob tem je opozoril, da konkurenčnost telekomunikacijskega sektorja ni enaka konkurenčnosti evropskega gospodarstva kot celote. Povezljivost je temeljna storitev za proizvodnjo, promet, zdravstvo, finančne storitve ter mala in srednja podjetja, zato so njena cena, kakovost in razpoložljivost pomembne tudi zunaj telekomunikacijskega sektorja.
"Konkurenca je v evropskih telekomunikacijah prispevala k nižjim cenam, boljši kakovosti, večji izbiri ter spodbujanju inovacij in naložb. BEREC zato predlaga, naj v prihodnjem okviru ostane samostojen regulatorni cilj in ne zgolj eno od orodij za doseganje konkurenčnosti. Konkurence in naložb po oceni BEREC ni ustrezno obravnavati kot nasprotujočih si ciljev, saj se lahko medsebojno krepita," je dejal Mišmaš.
Takšno izhodišče podpira tudi nedavna primerjalna analiza evropskih telekomunikacijskih trgov BEREC, ki kaže bolj uravnoteženo sliko evropskega sektorja, kot jo pogosto prikazujejo javne razprave. BEREC ob dosežkih opozarja tudi na področja, kjer je napredek še potreben, med drugim pri hitrosti omrežij, uporabi naprednih povezav in zmanjševanju digitalnega razkoraka.
Cilj naj bodo zmogljiva omrežja, ne posamezna tehnologija
Optična omrežja so ključna za evropsko digitalno prihodnost, vendar po Mišmaševih besedah njihov razvoj sam po sebi ni razlog za opustitev načela tehnološke nevtralnosti. Pri opredelitvi gigabitnih omrežij bi se moral okvir osredotočiti na dejanske zmogljivosti, zanesljivost in kakovost storitev. Tako se ohrani prostor za nove tehnologije in različne rešitve glede na razmere na posameznih območjih.
"Tudi prehod z bakrenih na optična omrežja mora biti predvidljiv in usklajen z dejanskimi razmerami. Ugašanje bakrenega omrežja ne pomeni, da ozka grla ali potreba po dostopu samodejno izginejo. Regulacija mora zato še naprej izhajati iz analize trga: ukrepe je treba ohraniti tam, kjer obstajajo težave s konkurenco, in jih zmanjšati ali odpraviti tam, kjer trg deluje učinkovito," je poudarl Mišmaš.
Pri mobilnih omrežjih zgolj podatek o pokritosti s 5G ne pove, katere zmogljivosti so uporabnikom dejansko na voljo. Pri prihodnjih evropskih ciljih je zato treba poleg pokritosti spremljati tudi zmogljivost, zanesljivost, kapaciteto in kakovost storitev. Cilji morajo biti ambiciozni, vendar tudi merljivi in utemeljeni na tem, kaj omrežja dejansko zagotavljajo.
Mišmaš se je zavzel tudi za takšno evropsko usklajevanje radiofrekvenčne politike, ki prinaša jasno dodano vrednost, obenem pa upošteva razlike med nacionalnimi trgi. Dolgoročna predvidljivost je pomembna za naložbe, vendar po stališču BEREC ne zahteva trajnih pravic do uporabe spektra. Časovno neomejene pravice lahko omejijo vstop novih ponudnikov in prilagajanje prihodnjim tehnološkim ter tržnim spremembam.
Španske izkušnje s prehodom na optiko
Prihodnja predsedujoča BEREC za leto 2027 Alejandra de Iturriaga Gandini iz španskega regulatorja CNMC je v ločeni razpravi predstavila španske izkušnje s širjenjem optičnih omrežij in ugašanjem bakrenega omrežja. Po podatkih OECD je konec leta 2024 optika predstavljala 89 odstotkov vseh fiksnih širokopasovnih priključkov v Španiji. K razvoju so prispevali zgodnja vlaganja, veleprodajni dogovori, javna sredstva za podeželje, regulacija dostopa in pregleden prehod uporabnikov na nova omrežja.
