Katere obveznosti glede preglednosti iz 50. člena Akta o UI veljajo za posamezen pravni subjekt, je odvisno od tega, ali v okviru Akta o UI nastopa kot ponudnik, kot uvajalec ali v obeh vlogah hkrati. Na povezavi je pojasnilo, kdo je ponudnik sistema UI, torej pravni subjekt, ki sistem UI razvije sam ali ga da razviti ter ga da na trg ali v uporabo pod svojim imenom ali znamko. Spodaj pa je pojasnilo, kako Akt o UI opredeljuje uvajalca in katere obveznosti glede preglednosti zanj veljajo. Predstavljeni so tudi primeri sočasne vloge ponudnika in uvajalca in mejni primeri, ki se pojavljajo v praksi. Pojasnila so splošna in temeljijo na razlagah, ki so trenutno na voljo na ravni EU. Pojasnila tudi ne zajemajo vseh možnosti ali potencialnih primerov, saj je vloga posameznega pravnega subjekta vedno odvisna od okoliščin konkretnega razvoja ali uporabe sistema UI.
Kdo je uvajalec? Uvajalec je v skladu s 4. točko 3. člena Akta o UI »fizična ali pravna oseba, javni organ, agencija ali drugo telo, ki sistem UI uporablja v svoji pristojnosti, razen kadar se sistem UI uporablja v okviru osebne nepoklicne dejavnosti«. Smernice o izvajanju obveznosti glede preglednosti za nekatere sisteme UI iz 50. člena Akta o UI (v nadaljevanju: Smernice o preglednosti) pojasnjujejo, da uporaba »v svoji pristojnosti« pomeni prevzem odgovornosti za odločitev o uvedbi sistema in za način njegove dejanske uporabe, vključno z izhodnimi podatki.
Smernice o prepovedanih praksah umetne inteligence (v nadaljevanju: Smernice o prepovedanih praksah) dodatno pojasnjujejo, da je treba »uporabo« sistema UI razumeti široko. Zajema uporabo kadar koli v življenjskem ciklu sistema UI po dajanju na trg ali v uporabo, tudi vključitev sistema UI v storitve in procese tistega, ki ga uporablja, vključno kot del kompleksnejših sistemov, procesov ali infrastrukture. Uvajalec je pri tem odgovoren, da upošteva pogoje uporabe sistema. Za »poklicno« se šteje vsaka dejavnost, s katero fizična oseba redno pridobiva gospodarsko korist ali je kako drugače vključena v poslovno, trgovinsko, poklicno ali svobodno dejavnost.
Primeri uvajalcev po Aktu o UI:
Pravni subjekt katerega zaposleni s podporo UI pripravljajo besedila o zadevah javnega interesa in jih objavljajo na spletu.
Pravni subjekt, ki z UI ustvari globoki ponaredek za oglas, ki se prikazuje v EU.
Pravni subjekt, katerega zaposleni, ki delujejo po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom, uporabljajo sistem UI pri opravljanju delovnih nalog. Pri tem zaposleni niso ločeni uvajalci.
V skladu s točkama (b) in (c) prvega odstavka 2. člena Akta o UI so uvajalci zavezani obveznostim iz tretjega in četrtega odstavka 50. člena, če imajo sedež ali se nahajajo v EU, uvajalci s sedežem v tretji državi pa, kadar se izhodni podatki sistema uporabljajo v EU. Smernice o preglednosti pojasnjujejo, da so uvajalci iz tretjih držav zavezani, kadar sami predvidevajo razširjanje in uporabo vsebin v EU, na primer tako, da distribucijo v EU usmerjajo ali odobrijo, vključno z objavo globokih ponaredkov na globalno dostopnem spletu. Niso pa zavezani, kadar vsebina doseže občinstvo v EU po poteh, ki so nepredvidljive in zunaj njihovega nadzora.
Če povzamemo, je uvajalec sistema UI pravni subjekt, ki ga definirajo naslednja merila:
sistem UI uporablja, kar zajema uporabo kadar koli v življenjskem ciklu sistema, tudi vključitev sistema v lastne storitve in procese, in
sistem UI uporablja v svoji pristojnosti, torej sam odloča o uvedbi sistema ter o namenu in načinu njegove uporabe, vključno z izhodnimi podatki (tehnični nadzor nad sistemom ni potreben), in
sistem uporablja v okviru poklicne dejavnosti.
Opredelitev uvajalca velja tudi za visokotvegane sisteme UI, za katere Akt o UI v 26. členu določa dodatne obveznosti uvajalcev.
Kaj iz vloge sledi
Uvajalci morajo obvestiti osebe, izpostavljene sistemom za prepoznavanje čustev ali biometrično kategorizacijo (tretji odstavek 50. člena; več tukaj), ter razkriti globoke ponaredke in besedila, objavljena z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa (četrti odstavek 50. člena; več tukaj).
Sočasna vloga ponudnika in uvajalca
Pravni subjekt lahko nastopa tudi v obeh vlogah, torej kot ponudnik in uvajalec hkrati. Kot pojasnjujejo smernice o prepovedanih praksah, je pravni subjekt, ki razvije lasten sistem UI in ga nato tudi sam uporablja, hkrati ponudnik in uvajalec tega sistema, in sicer tudi, kadar sistem uporabljajo še drugi uvajalci, ki jim ga je dal na voljo za plačilo ali brezplačno. V takem primeru je treba njegove obveznosti presojati z vidika obeh vlog. Smernice o preglednosti to ponazarjajo s primerom pravnega subjekta, ki razvije lasten generativni sistem UI in z njim ustvarja globoke ponaredke. Tak pravni subjekt mora:
kot ponudnik zagotoviti strojno berljivo označevanje izhodnih podatkov (drugi odstavek 50. člena) in
kot uvajalec razkriti, da je bila vsebina globokega ponaredka umetno ustvarjena ali prirejena (četrti odstavek 50. člena).
Strojno berljiva oznaka razkritja ne nadomesti, saj mora biti razkritje posamezniku razumljivo brez posebnih orodij. Sočasna vloga pa ne pomeni, da se samodejno uporabljajo vse obveznosti iz 50. člena: za vsako je treba posebej preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo, in upoštevati morebitne izjeme.
Mejni primeri: uporaba, vključitev ali sprememba sistema
Pri uporabi že razvitega sistema drugega ponudnika v okviru možnosti, ki jih je predvidel ponudnik (npr. nastavitve, vključitev v procese brez sprememb ali dodatnih komponent), pravni subjekt praviloma nastopa kot uvajalec. Primer je pravni subjekt, ki na spletni strani uporablja klepetalnega robota drugega ponudnika. Zanj praviloma veljajo obveznosti uvajalca; obveznost obveščanja iz prvega odstavka 50. člena je naslovljena na ponudnika storitve.
Pri spremembi obstoječega sistemaUI drugega ponudnika, npr. z novimi učnimi podatki, ki ga pravni subjekt daje v uporabo pod svojim imenom, postane ponudnik novega sistema. Ob tem odgovornosti prvotnega ponudnika za prvotni sistem ostanejo nespremenjene.
Natančne meje med običajno prilagoditvijo in razvojem novega sistema smernice ne določajo, zato jih je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Zgolj prilagoditev rešitve potrebam pravnega subjekta še ne pove, kakšna je njegova vloga. Pri presoji so pomembni zlasti predmet naročila, narava in obseg prilagoditev, ime ali znamka, pod katero se sistem daje na trg ali v uporabo, ter pogodbena in tehnična dokumentacija. Odločilne so dejanske okoliščine, ne poimenovanje vlog v pogodbi.
Za opredelitev vloge posameznega pravnega subjekta in s tem njegovih obveznosti iz 50. člena je priporočljivo prebrati tudi pojasnilo o ponudniku sistema UI.
