Direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) ter predsedujoči Organu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) Marko Mišmaš je sodeloval na dvodnevni konferenci »Oblikovanje naslednje digitalne meje« (Digital Conference: Shaping the Next Digital Frontier), ki jo je v okviru predsedovanja Svetu Evropske unije organiziral Ciper.
Na panelu »Evropski izziv akta o digitalnih omrežjih« (Europe’s DNA Challenge), ki je bil namenjen razpravi o novem evropskem zakonodajnem okviru za prihodnji razvoj digitalnih omrežij, je poudaril, da je evropski okvir za elektronske komunikacije v zadnjih letih prinesel pomembne rezultate, med drugim razvoj zelo visokozmogljivih omrežij, večjo izbiro za uporabnike, cenovno dostopnejše storitve in učinkovitejšo konkurenco. Zato razprava o prihodnjem zakonodajnem okviru ne bi smela izhajati iz predpostavke, da sedanji okvir ni uspešen, temveč iz vprašanja, kako ga nadgraditi.
»Cilj mora biti razvoj. Evropa potrebuje okvir, ki podpira naložbe in inovacije, hkrati pa ohranja konkurenco, zaupanje uporabnikov in regulativno predvidljivost,« je poudaril Mišmaš.
Posebno pozornost je namenil razmerju med poenostavitvijo pravil in ohranjanjem učinkovitih varovalk. Po njegovih besedah je poenostavitev dobrodošla, kadar zmanjšuje podvajanja, odpravlja zastarele določbe in krepi jasnost pravil. Pri tem pa to ne sme biti niti deregulacija niti ustvarjanje novih administrativnih bremen.
Izpostavil je tudi pomen uravnoteženega pristopa k harmonizaciji pravil: »Skupna evropska pravila lahko prinesejo koristi tam, kjer razlike med državami povzročajo nepotrebne ovire ali negotovost, denimo pri postopkih, skupnih metodologijah, varnosti, odpornosti in čezmejnih vprašanjih. Ob tem morajo nacionalni regulatorji ohraniti dovolj neodvisnosti za upoštevanje dejanskih razmer na posameznih trgih. Učinkovita regulacija zahteva tako evropsko usklajenost kot nacionalno strokovno poznavanje trgov,« je dejal.
V razpravi o naložbah je opozoril, da naložbe in konkurenca nista nasprotujoča si cilja. Trajnostne naložbe so po njegovem mnenju najmočnejše v okolju, kjer so pravila predvidljiva, konkurenca učinkovita, uporabniki pa ustrezno zaščiteni. Povezljivost danes ni več zgolj gospodarsko vprašanje, temveč osnovni pogoj za vključevanje v sodobno družbo, delovanje javnih storitev, industrije, izobraževanja in digitalnega gospodarstva.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vlogi omrežij kot strateške infrastrukture za umetno inteligenco, storitve v oblaku, javne storitve, industrijo in odzivanje v izrednih razmerah. »Omrežja niso več le infrastruktura za povezljivost. Postajajo strateški temelj evropskega digitalnega gospodarstva, razvoja umetne inteligence in družbene odpornosti. S tem se spreminja tudi vloga regulatorjev, ki bodo morali v prihodnje še več pozornosti namenjati odpornosti, varnosti in sistemskim tveganjem, pri tem pa ohraniti svoje temeljne naloge: spodbujanje konkurence, zaščita uporabnikov in podpora učinkovitim naložbam,« je še dejal Mišmaš.
