Varuh človekovih pravic je danes v Državnem svetu Republike Slovenije organiziral posvet »Digitalno okolje in pravice otrok: med novimi priložnostmi in tveganji«, na katerem je v prvem panelu sodeloval tudi Martin Hari, vodja sektorja za digitalne storitve na AKOS.
Razprava je bila namenjena vprašanju, kako digitalno okolje vpliva na odraščanje otrok in mladostnikov, katera tveganja prinaša ter kako zagotoviti, da digitalni prostor pravice otrok podpira, ne pa jih ogroža. Sodelujoči so med drugim razpravljali o tveganju za duševno zdravje, spletnem nasilje, digitalni zasvojenosti, izpostavljenosti škodljivim vsebinam ter vplivu algoritmov in priporočilnih sistemov. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vprašanju morebitnih omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let.
Martin Hari je poudaril, da Evropska unija z Aktom o digitalnih storitvah (DSA) in drugimi pravnimi okviri že vzpostavlja pomembna orodja za večjo varnost uporabnikov, vključno z mladoletniki. DSA med drugim naslavlja moderiranje vsebin, preglednost algoritmov, oglaševanje ter obveznosti zelo velikih spletnih platform glede ocenjevanja in obvladovanja sistemskih tveganj. Posebej pomemben je tudi 28. člen DSA, ki od platform zahteva ukrepe za zagotavljanje ustrezne ravni zasebnosti, varnosti in varovanja mladoletnikov.
»Pravila obstajajo, vendar gre večinoma za nova pravila, ki morajo v praksi šele zares zaživeti. Ključno bo dosledno izvajanje, na podlagi podatkov in v sodelovanju vseh pristojnih institucij. Pri varstvu otrok v digitalnem okolju ne zadostujejo enostavni odgovori. Potrebujemo ukrepe, ki so učinkoviti, izvršljivi in sorazmerni,« je dejal Hari.
AKOS kot koordinator digitalnih storitev svojo vlogo vidi predvsem v spremljanju aktualnih tveganj, zbiranju informacij, sodelovanju z nacionalnimi deležniki ter obveščanju Evropske komisije in drugih koordinatorjev digitalnih storitev.
»Ker imajo največje platforme sedež v drugih državah članicah EU ali zunaj Slovenije, je za učinkovito ukrepanje posebej pomemben usklajen vseevropski pristop. Nacionalni ukrepi so lahko pomembni, vendar bodo pri največjih čezmejnih platformah najbolj učinkovite rešitve tiste, ki bodo zasnovane in izvajane na ravni Evropske unije,« je poudaril Hari.
Ena od osrednjih dilem posveta je bila možnost omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Takšni predlogi izhajajo iz upravičene skrbi za zaščito otrok pred škodljivimi vsebinami, spletnim nasiljem, izkoriščanjem in negativnimi vplivi na duševno zdravje. Ob tem pa je treba skrbno presoditi tudi vprašanja izvršljivosti, zasebnosti, dostopa otrok do informacij, digitalne vključenosti in sodelovanja. Starostne omejitve same po sebi ne odpravijo vseh vzrokov tveganj, zato morajo biti del širšega nabora ukrepov. Med možnimi ukrepi se na evropski ravni vse pogosteje razpravlja o zanesljivejšem preverjanju starosti, omejevanju zasvojljivih funkcij, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje in potisna obvestila, ter o strožjih obveznostih platform glede priporočilnih sistemov, oglaševanja in oblikovanja storitev. Pomembna pa je tudi razprava o omejevanju uporabe pametnih telefonov, zlasti v šolskem okolju, ki jo nekatere države že uvajajo ali preučujejo kot dopolnilni ukrep.
Hari je ob tem opozoril, da problem varnosti otrok v digitalnem okolju ni omejen le na družbena omrežja. Tveganja se pojavljajo tudi na drugih spletnih straneh, v aplikacijah za sporočanje, spletnih igrah, igrah na srečo in drugih digitalnih storitvah. Zato mora biti pristop celosten, medsektorski in proaktiven, ne zgolj odzivanje na posamezne krize. Pomemben del rešitve je tudi sistematično digitalno opismenjevanje otrok, mladostnikov, staršev, učiteljev in širše javnosti.
»Otroci morajo biti v digitalnem okolju zaščiteni, hkrati pa opolnomočeni, da ga znajo uporabljati varno, odgovorno in ustvarjalno. Cilj ukrepov zato ne sme biti izključevanje otrok iz digitalnega okolja, temveč oblikovanje varnega, spodbudnega in razvojno primernega prostora, v katerem bodo njihove pravice spoštovane,« je še dejal Hari.
AKOS bo tudi v prihodnje sodeloval z institucijami, regulatorji, strokovnjaki in organizacijami, ki delujejo na področju otrok in mladih, ter si prizadeval za oblikovanje ukrepov, ki temeljijo na podatkih, dokazih in realni oceni tveganj. Le s povezanim delovanjem države, evropskih institucij, platform, strokovne javnosti, šol, staršev in otrok samih bo mogoče zagotoviti digitalno okolje, ki bo otrokom omogočalo varno odraščanje in polno uresničevanje njihovih pravic
