Skoči do osrednje vsebine

|

Slovenija v digitalnem desetletju 2026: napredek pri infrastrukturi in umetni inteligenci, izzivi pri znanjih in digitalizaciji podjetij
DESI indeks

Evropska komisija v okviru poročila State of the Digital Decade 2026 spremlja napredek držav članic pri digitalni preobrazbi in doseganju ciljev do leta 2030. Najnovejša ocena za Slovenijo kaže dvojno sliko: na eni strani opazen napredek na področju infrastrukture in ključnih tehnologij, na drugi pa vztrajanje strukturnih izzivov pri digitalnih znanjih ter digitalni preobrazbi gospodarstva.

Slovenija izstopa predvsem pri povezljivosti in razvoju strateških digitalnih tehnologij. Pokritost z optičnimi omrežji (FTTP) presega evropsko povprečje, občutno pa se je izboljšala tudi razpoložljivost 5G, ki že skoraj v celoti pokriva prebivalstvo. Hkrati se država aktivno vključuje v evropske pobude na področjih umetne inteligence kot je Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), polprevodnikov, računalništva v oblaku in kvantnih tehnologij, kar krepi njen položaj v evropskem digitalnem ekosistemu.

Ključni poudarki

  • Močna infrastruktura: FTTP pokritost 79,6 % (EU: 74,1 %)
  • Hiter napredek pri 5G: 97,7 % pokritosti (EU: 99,4 %)
  • Zaostanek pri malih in srednje velikih podjetjih: le 50,4 % dosega osnovno digitalno raven (EU: 65,7 %)
  • Nizka uporaba naprednih rešitev: podatkovna analitika 19,1 % (EU: 30,9 %), oblak 36 % (EU: 43 %)
  • Digitalne veščine stagnirajo: 46,7 % prebivalstva

Napredek je opazen tudi pri uvajanju umetne inteligence v podjetjih, kjer se Slovenija približuje evropskemu povprečju. Pobude, kot so Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), kompetenčni centri in evropska digitalna inovacijska središča, pomembno prispevajo k širjenju naprednih tehnologij in inovacij.

Kljub temu poročilo opozarja na nekatere slabosti, predvsem v gospodarstvu. Mala in srednja podjetja še vedno zaostajajo tako pri osnovni digitalizaciji kot pri uvajanju naprednejših rešitev. Nizek delež digitalno zrelih podjetij negativno vpliva na produktivnost in konkurenčnost. Na področju digitalnih javnih storitev ohranja relativno dobro izhodišče, zlasti v e-zdravju, vendar napredek pri zahtevnejših storitvah in čezmejni dostopnosti ostaja prepočasen.

Kljub izzivom Slovenija izkazuje visoko ambicioznost: oblikovala je 14 nacionalnih ciljev, usklajenih z evropskimi, ter namenja znatna sredstva digitalni preobrazbi iz nacionalnih in evropskih virov, vključno z načrtom za okrevanje in odpornost.

Evropska komisija Sloveniji priporoča okrepitev ukrepov na področjih digitalnih znanj, digitalizacije malih in srednje velikih podjetij, razvoja IKT kadrov ter izboljšanja pogojev za rast inovativnih podjetij. Za dosego ciljev do leta 2030 bo ključno predvsem širše in hitrejše vključevanje tako podjetij kot prebivalstva v digitalno preobrazbo.