"Akt o digitalnih omrežjih (DNA) je pomembna priložnost za posodobitev evropskega regulativnega okvira za povezljivost, vendar poenostavljanje pravil in spodbujanje naložb ne smeta potekati na račun konkurence, varstva uporabnikov in regulativne predvidljivosti”. To je na 27. telekomunikacijskem forumu v Salzburgu poudaril direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in predsedujoči BEREC mag. Marko Mišmaš, ki je predstavil stališča Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) do predloga DNA.
BEREC podpira temeljne cilje predloga – poenostavitev regulacije, več naložb, krepitev konkurenčnosti in odpornosti ter bolj povezan enotni trg. Evropa namreč potrebuje obsežne naložbe v digitalno infrastrukturo, ki bo lahko podpirala vse bolj digitalizirano gospodarstvo, UI, storitve v oblaku in podatkovne centre. Vendar BEREC opozarja, da manj regulacije samo po sebi še ne pomeni tudi več naložb.
“BEREC konkurence in naložb ne vidi kot nasprotujočih si ciljev. Konkurenčni pritisk je bil zgodovinsko eden glavnih gonil naložb v omrežja in inovacij v evropskih telekomunikacijah. Vprašati se moramo, kako zagotoviti učinkovite in trajnostne naložbe ter hkrati ohraniti konkurenčno dinamiko, ki spodbuja inovacije, kakovost in vlaganja v novo infrastrukturo,” je dejal Mišmaš.
BEREC zato predlaga, da konkurenca ostane samostojen regulativni cilj, pojem učinkovitih naložb pa se izrecno ohrani med cilji prihodnjega regulativnega okvira. Pomembna je tudi regulativna predvidljivost, saj operaterji naložbene odločitve sprejemajo za dolga časovna obdobja. BEREC obenem podpira poenostavitev evropskega regulativnega okvira, vendar poudarja, da jo je treba presojati po dejanskih učinkih.
Kot tri področja, na katerih bo posebej pomembno najti pravo ravnotežje, je izpostavil prehod z bakrenih na optična omrežja, varnost elektronskih komunikacijskih omrežij in radiofrekvenčni spekter.
Pri prehodu z bakra na optiko BEREC pozdravlja, da predlog DNA državam članicam in nacionalnim regulativnim organom namenja aktivno vlogo in upošteva dejstvo, da so evropske države pri prehodu na optiko na zelo različnih stopnjah. Pomisleke pa ima glede predvidene brezpogojne faze izklopa bakrenih omrežij po letu 2035. Če ustrezna optična pokritost ali druga primerna alternativa takrat še ne bi bila na voljo, bi lahko takšen pristop negativno vplival na uporabnike in konkurenco ter namesto zmanjševanja celo povečal digitalni razkorak.
“Izklop bakrenega omrežja mora spodbujati gradnjo in uporabo optičnih omrežij, ne pa postati cilj sam po sebi, ločen od dejanskih razmer na področju povezljivosti,” je poudaril Mišmaš.
Pri varnosti omrežij in predlagani reviziji Akta o kibernetski varnosti (CSA2) BEREC podpira krepitev varnosti in odpornosti elektronskih komunikacijskih omrežij ter obravnavanje geopolitičnih tveganj v dobavnih verigah IKT. Ukrepi pa morajo biti realistični, sorazmerni in izvedljivi. Prehitra obvezna zamenjava opreme visokotveganih dobaviteljev, ki še ni dosegla konca svoje tehnične ali ekonomske življenjske dobe, bi lahko povzročila zelo visoke stroške. Sredstev, namenjenih zamenjavi še delujoče opreme, namreč ni mogoče hkrati vlagati v nova optična omrežja, napredni 5G ali prihodnje tehnologije.
Tretje področje je radiofrekvenčni spekter. Mišmaš je pri tem poudaril osrednjo vlogo Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG), BEREC pa svoje strokovno znanje prispeva predvsem tam, kjer se vprašanja spektra neposredno povezujejo s konkurenco, naložbami in pristojnostmi nacionalnih regulatorjev.
BEREC ima pomisleke predvsem glede predloga za pravice do uporabe spektra za nedoločen čas in njihovo samodejno podaljševanje. Razpoložljivi empirični podatki po oceni BEREC ne kažejo zanesljive povezave med daljšim trajanjem pravic ter večjimi naložbami oziroma boljšo kakovostjo storitev. Ker je spekter omejena javna dobrina, možnost njegovega periodičnega pregleda regulatorjem omogoča tudi prilagajanje tehnološkemu razvoju, spremembam na trgu ter vstopu novih ponudnikov.
Ob zaključku je Mišmaš poudaril, da BEREC Akt o digitalnih omrežjih vidi kot pomembno priložnost. Uspeh nove zakonodaje pa bo odvisen od tega, ali bodo posamezne rešitve tudi v praksi dosegle cilje, zaradi katerih so bile uvedene.
“Poenostavljajmo tam, kjer poenostavitev prinaša resnične koristi. Harmonizirajmo tam, kjer harmonizacija ustvarja dodano vrednost. Krepimo spodbude za naložbe tam, kjer jih podpirajo dokazi. Hkrati pa ohranimo konkurenco, prožnost in regulativno predvidljivost, ki evropskim trgom povezljivosti omogočajo nadaljnji razvoj. Če bomo našli pravo ravnotežje, bo DNA dejansko boljši regulativni okvir,” je sklenil Mišmaš.
