Pojasnilo agencije v zvezi s slovenskimi radijskimi postajami ob meji z Italijo

Ponedeljek, 16.09.2019

Agencija odgovarja na zavajajoče navedbe Upravnega odbora Združenja novinarjev in publicistov v zvezi s slovenskimi radijskimi postajamo ob meji z Italijo. Po mnenju omenjenega združenja italijanske radijske postaje z motenjem in tožbami ogrožajo slovenske radijske postaje, slovenske institucije, pri čemer posebej izpostavljajo Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS, pa naj bi bile povsem pasivne.

V zvezi z motnjami italijanskih radijskih postaj agencija znova ponavlja (glej pojasnilo z dne 10.7.2019), da se s problematiko zasedanja Sloveniji dodeljenih frekvenc s strani italijanskih radijskih postaj intenzivno ukvarja vsaj od leta 2003. Podaja prijave motenja po določenih mednarodnih pravilih, prav tako to vprašanje naslavlja na mednarodnih forumih, pred organi Mednarodne Telekomunikacijske zveze (ITU) in v skupinah Evropske komisije. Sodeluje tudi v medresorski delovni skupini Vlade RS, ki jo vodi Ministrstvo za javno upravo, kjer nudi tehnično in strokovno pomoč pristojnim organom v Sloveniji. Pravi naslov za celostno reševanje vprašanj, povezanih z motnjami in tožbami italijanskih radijskih postaj je torej Ministrstvo za javno upravo in ne agencija.

Agencija ob tem poudarja, da je pri podeljevanju frekvenc dolžna spoštovati veljavno zakonodajo in splošno sprejeta priporočila, ne glede na znano dejstvo, da Italija zaseda frekvence, ki pripadajo Sloveniji.

Zaradi že desetletja znanih motenj z italijanske strani imajo praktično vse slovenske radijske postaje, ki oddajajo svoje radijske programe ob meji z Italijo, ob »glavnih frekvencah« oz. primarno dodeljenih frekvencah dodeljene tudi »dodatne frekvence«. Namreč, vpliv motenja slovenskih radijskih postaj agencija skladno z zakonodajo lahko blaži z dodeljevanjem »dodatnih frekvenc«, vendar morajo te pokrivati tista območja, ki so znotraj območji pokrivanja »glavnih« oz. primarno dodeljenih frekvenc, podeljenih z javnim razpisom. »Dodatne frekvence«, ki praviloma pokrivajo manjša območja, lahko agencija podeli brez javnega razpisa, če je v območju pokrivanja neke z javnim razpisom podeljene frekvence dokazana motnja, ki je ni mogoče odpraviti. Za »dodatne frekvence« izdajatelji tudi nič ne plačajo (niti v proračun niti agenciji). Brezplačnost in podelitev brez razpisa sta po mnenju agencije glavna razloga za stalen pritisk izdajateljev na agencijo, da jim podeli »dodatne frekvence« mimo zakonskih omejitev (denimo povsem izven območij pokrivanja »glavnih« oz. primarno dodeljenih frekvenc), pri čemer to tudi zmanjšuje nabor prostih frekvenc za podelitev z javnim razpisom, na katerem lahko kandidirajo tudi druge radijske postaje.

 

Agencija odločno zavrača očitke, da raje drži frekvence nepodeljene, kot da bi jih podelila uporabnikom. Kot je že pojasnila, si je vse od leta 2009 do 2017 zelo prizadevala podeliti FM frekvence, vendar razpisa ni mogla izpeljati zaradi blokade takratnega Sveta za radiodifuzijo (SRDF), kar je bilo v javnosti večkrat izpostavljeno. Po zamenjavi članov SRDF in spremembi zakonodaje je agencija v sodelovanju z novim SRDF in Ministrstvom za kulturo v zadnjih dveh letih objavila dva javna razpisa za 18 FM frekvenc, podelila pa jih je 10. Agencija pripravlja tudi nov sklop frekvenc, ki ga namerava razpisati do konca leta. Tudi v Strategiji upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki je v postopku potrjevanja na Vladi RS, je agencija navedla, da bo nadaljevala z razpisi prostih frekvenc za FM po sklopih.

Neresnična je navedba, da bi se s frekvenčninami polnil proračun. Izdajatelji radijskih programov, ki pridobijo FM frekvence na javnem razpisu za uporabo teh frekvenc ne plačajo plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, ki gre v proračun države, kar denimo velja za podelitev frekvenc za mobilne storitve. Frekvenčnina (oz. plačilo za uporabo radijskih frekvenc), ki jo letno plačujejo imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, pa je prihodek agencije.

Agencija odločno zavrača namigovanje o namernem zavlačevanju in diskriminaciji določenih ustvarjalcev radijskih vsebin.  Kot je agencija že pojasnila, je pred kratkim štirim izbranim ponudnikom (Radio Ognjišče, Radio Pro 1, Radio Robin in Radio Center) izdala po dve odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi javnega razpisa na območju severozahodne Slovenije (objavljen v Ur.l.RS št. 74, dne 23. 11. 2018) za sklop Bovec in sklop Podbrdo. V istem razpisu je agencija ponudila tudi frekvenci na oddajnih točkah Vogel 105,9 MHz in Kuk 2 105,9 MHz, vendar teh dveh frekvenc ni podelila. Za  oddajno točko Kuk 2 105,9 MHz, iz razpisnega sklopa Kobarid, je agencija postopek ustavila, saj ni prejela niti ene pravilne ponudbe, ki bi ustrezala razpisnim pogojem. Za oddajno točko Vogel 105,9 MHz pa je razpis razveljavila, saj je ugotovila, da je območje pokrivanja postaje Vogel 105,9 MHz relativno majhno in lahko kakovostno pokrije le manjše število prebivalcev, kar je predvsem posledica vpliva razmeroma visokih vrednosti signalov motilnih radijskih postaj. Zato je preučila možnosti dodelitve radijske frekvence 105,9 MHz na drugi primernejši oddajni lokaciji na območju Bohinja in ugotovila, da bi bila primernejša oddajna točka za frekvenco 105,9 MHz nižja lokacija, ki bo tudi bližje ciljnemu območju pokrivanja. S tem bi bilo s kakovostnim signalom pokrito večje število prebivalcev (gosteje poseljeno območje Bohinjskega kota), večje pa bi bilo tudi območje pokrivanja. Agencija je že pripravila ponovljen razpis in ga posredovala v soglasje Ministrstvu za kulturo. Po pridobitvi soglasja bo javni razpis objavila.

Ne drži navedba, da bo Radio Ognjišče neopravičeno ostal brez 5 od 25 oddajnikov zaradi nove programske opreme agencije. Programska oprema za upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom, ki jo uporablja agencija, je orodje, ki služi kot pomoč pri analizi radiofrekvenčnega spektra, ne more pa biti in tudi ni razlog za to, da bi katera radijska postaja ostala brez kakšnega oddajnika.

V zvezi z merili pri določanju območij pokrivanja pa agencija pojasnjuje, da uporablja splošno uveljavljena merila oz. vrednosti. Na samo velikost območja pokrivanja posamezne frekvence pa  vpliva predvsem zasedenost radiofrekvenčnega spektra. Območja pokrivanja radijskih postaj (FM) predstavljajo območja, v katerih je mogoč sprejem radijskih programov v skladu s priporočili Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU). Navedena so v vsaki odločbi o dodelitvi frekvenc za FM radio. Gre za območja, na katerih agencija imetnikom odločb zagotavlja kakovosten sprejem. Dejansko so radijski programi slišni tudi izven območja pokrivanja, vendar je kakovost sprejema slabša.

 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00

© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.