V Evropskem parlamentu je pred Odborom za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) potekala javna predstavitev predloga Akta o digitalnih omrežjih (Digital Networks Act – DNA). V imenu Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) je stališča o predlogu predstavil mag. Marko Mišmaš, predsedujoči BEREC in direktor AKOS.
Mišmaš je izpostavil, da bi moral biti cilj Akta o digitalnih omrežjih evolucija, ne revolucija. Sedanji okvir sicer ni popoln, vendar je po oceni BEREC prispeval k pomembnim dosežkom: boljši povezljivosti, pospešeni gradnji optičnih omrežij, močni konkurenci, dostopnim storitvam in visoki ravni varstva končnih uporabnikov.
»Uspeh Akta o digitalnih omrežjih se ne bi smel meriti po tem, koliko spreminja obstoječi okvir, temveč po tem, ali prinaša koristi za državljane, podjetja in vlagatelje ter hkrati ohranja dosežke obstoječega okvira,« je poudaril Mišmaš.
Po njegovih besedah BEREC podpira glavne cilje predloga, zlasti krepitev enotnega trga, poenostavitev pravil, spodbujanje naložb, inovacij in evropske konkurenčnosti. Pri tem pa je opozoril, da se razprava ne nanaša toliko na cilje, temveč predvsem na pot, po kateri jih je mogoče doseči na učinkovit, sorazmeren in vzdržen način.
Predsedujoči BEREC je nato izpostavil več ključnih področij, pri katerih predlog po oceni evropskih regulatorjev prinaša pomembne priložnosti, hkrati pa tudi določene izzive.
Na področju upravljanja radiofrekvenčnega spektra BEREC pozdravlja večjo jasnost glede svoje vloge pri vprašanjih, ki vplivajo na oblikovanje trga pri dodeljevanju spektra. Ob tem pa opozarja, da predlagana pravna oblika akta, torej uredba namesto direktive, zahteva premišljeno in dovolj dolgo prehodno obdobje. Med zahtevnejšimi novostmi predloga je neomejeno trajanje licenc, okvir za ocenjevanje ukrepov za oblikovanje trga, skupno uporabo radiofrekvenčnega spektra ter predvideno zamenjavo obstoječega mehanizma medsebojnega strokovnega pregleda.
»Harmonizacija je smiselna tam, kjer prinaša jasne koristi za enotni trg, zmanjšuje nepotrebno razdrobljenost in izboljšuje regulativno predvidljivost. Pri spektru bi bilo zato učinkoviteje nadgraditi obstoječi mehanizem strokovne presoje s skupnimi usmeritvami, (Peer Review) primerjalnimi metodologijami in dobrimi praksami, kot pa ga nadomestiti z povsem novim, formalnim postopkom,« je poudaril Mišmaš.
Pri splošni odobritvi in predlaganem mehanizmu enotnega »potnega lista« je BEREC opozoril, da so cilji poenostavitve razumljivi, vendar predlog v sedanji obliki ne pojasnjuje dovolj natančno razmerij med postopki priglasitve, izvršilnimi ter nadzornimi pristojnostmi in vlogami vpletenih organov. To bi lahko v praksi ustvarilo dodatno negotovost namesto poenostavitve. BEREC zato kot bolj sorazmerno rešitev predlaga večjo harmonizacijo pogojev odobritve, zavezujoč skupni obrazec za priglasitev po celotni EU, digitalizacijo postopkov na primer z vzpostavitvijo enotne vstopne točke za priglasitve prek spletne platforme, ki bi jo v imenu BEREC upravljal Urad za podporo BEREC.
Pomemben del nastopa je Mišmaš namenil regulativni predvidljivosti in vnaprejšnji (ex-ante) regulaciji. Po oceni BEREC je prav predvidljivost eden ključnih elementov poenostavitve. Zakonodajni okvir mora ostati jasen in stabilen: omogočati mora deregulacijo tam, kjer trgi postanejo konkurenčni, hkrati pa ohranjati učinkovita orodja za ukrepanje tam, kjer tržne pomanjkljivosti še obstajajo.
BEREC opozarja, da bi moral Akt o digitalnih omrežjih čim več jasnosti zagotoviti neposredno v zakonodajnem besedilu in se izogniti pretiranemu zanašanju na prihodnje izvedbene ali delegirane akte. Prevelika odvisnost od sekundarne zakonodaje bi lahko za operaterje, vlagatelje in druge deležnike ustvarila negotovost glede njihovih prihodnjih obveznosti.
»Regulativna predvidljivost je sama po sebi pomembna oblika poenostavitve. Deležniki morajo že iz zakonodajnega besedila čim bolj jasno razumeti, kakšna pravila bodo veljala in kakšne obveznosti lahko pričakujejo,« je poudaril Mišmaš.
Pri ukrepih ex-ante regulacije in obveznostih operaterjev s pomembno tržno močjo je BEREC izpostavil, da morajo ti še naprej temeljiti na analizi trga ter biti prilagojeni konkretnim konkurenčnim težavam in nacionalnim oziroma lokalnim razmeram. Mišmaš je opozoril, da bi preveč predpisujoč pristop lahko naredil ex-ante regulacijo bolj togo in centralizirano.
»Učinkovita regulacija zahteva prožnost. Ukrepi morajo slediti konkurenčnemu problemu, ugotovljenemu na trgu, in ne vnaprej določenemu regulativnemu modelu. Harmoniziran dostopovni produkt je lahko koristno orodje, vendar mora ostati le ena od možnosti, ne pa privzeta rešitev za celotno Evropo,« je izpostavil Mišmaš.
Posebej je opozoril tudi na potrebo po zmanjšanju prekrivanja med različnimi regulativnimi okviri. Operaterji se namreč soočajo z vse več obveznostmi, ki izhajajo iz telekomunikacijske regulacije, pravil o kibernetski varnosti, zahtev glede odpornosti, varstva potrošnikov in drugih sektorskih predpisov. Poenostavitev bi morala zato pomeniti zmanjšanje podvajanja zahtev, jasnejšo razdelitev pristojnosti in preprečevanje večkratnega zahtevanja istih podatkov prek različnih kanalov poročanja.
Na področju simetrične regulacije je BEREC izpostavil, da ta ostaja pomembno orodje za spodbujanje uvajanja optičnih omrežij in učinkovite uporabe infrastrukture. To je posebej pomembno tam, kjer konkurenca na ravni infrastrukture ni realna, na primer znotraj stavb.
»V številnih primerih, zlasti znotraj stavb, infrastrukturna konkurenca preprosto ni realna. Tam je lahko simetrični dostop najbolj učinkovit način za spodbujanje konkurence, uporabe optike in izbire za uporabnike,« je dejal Mišmaš.
Pri univerzalni storitvi je BEREC opozoril, da ta ostaja pomembno orodje digitalnega vključevanja. Predlog Akta o digitalnih omrežjih pa po oceni BEREC tvega zmanjšanje nacionalne prožnosti ter odpira vprašanja glede izvajanja in financiranja univerzalne storitve. BEREC zato predlaga, da se državam članicam ohrani možnost, da same naslavljajo izzive cenovne dostopnosti in digitalne vključenosti, ob hkratnem zagotavljanju večje pravne varnosti glede vlog pristojnih organov in uporabe univerzalne storitve na enotnem trgu.
Ob koncu je Mišmaš poudaril, da BEREC ostaja na voljo so-zakonodajalcema za strokovno podporo v nadaljnjem zakonodajnem postopku.
Več informacij o javni predstavitvi je na voljo na spletni strani Evropskega parlamenta.
