Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije vabi zainteresirano javnost, da do vključno 25. 9. 2026 posreduje pripombe, predloge ali dopolnitve k predlogu novega Splošnega akta o računovodskih informacijah in izračunu neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve.
Agencija je predlog pripravila na pobudo ugotovitev Računskega sodišča v Revizijskem poročilu »Izvajanje in financiranje univerzalne poštne storitve« z dne 20.12.2024. Računsko sodišče je ugotovilo, da »ZPSto-2 ne določa jasno vsebine pojma nepravičnega finančnega bremena in objektivnih ter nedvoumnih kriterijev, na podlagi katerih bi AKOS lahko izvedla ustrezno presojo njegovega nastanka.« Agencija je sicer leta 2020 vključila definicijo, ki pa je opisna in splošna zato je agencija pripravila vnaprej jasno in natančno opredeljen kriterij za določitev nepravičnega finančnega bremena in sicer:
- dopolnitev definicije nepravičnega finančnega bremena z njegovo konkretizacijo, ko presega 3 % ustvarjenih prihodkov iz univerzalne poštne storitve.
Neto strošek bi predstavljal nepravično finančno breme, kadar bi presegal 3 % prihodkov iz dejavnosti univerzalne poštne storitve, kar je najpogostejši kriterij med opazovanimi državami ERGP. Kadar je izračunani neto strošek univerzalne poštne storitve nižji od tega praga, izvajalec univerzalne poštne storitve ni upravičen do kompenzacije in ga nosi sam, saj takšna obremenitev po presoji še ne ogroža finančne vzdržnosti izvajanja univerzalne poštne storitve, hkrati pa predstavlja dovolj visok prag, ki izvajalca univerzalne poštne storitve spodbuja k učinkovitemu izvajanju univerzalne poštne storitve. Pregled ureditve izplačevanja nadomestil za izvajanje univerzalne poštne storitve v državah članicah evropske unije je agencija izvedla na način, da je analizirala prispevke objavljene na spletni strani Cullen International ter ugotovitve delovne skupine v okviru ERGP (skupine regulatorjev poštnih storitev držav članic), ki je v letu 2025 proučevala financiranje univerzalne poštne storitve. Primerjalni pregled financiranja je dodatno pokazal, da se države, ki nadomestila dejansko izplačujejo, večinoma zanašajo na neposredna javna sredstva. Kompenzacijski skladi, financirani s prispevki izvajalcev, pogosto obstajajo le na normativni ravni ali ne zagotovijo dovolj sredstev; v evropski praksi ni bilo ugotovljeno, da bi katera država celotni neto strošek, ki predstavlja nepravično finančno breme pokrila samo s prispevki ponudnikov poštnih storitev.
Agencija želi s predlogom splošnega akta zagotoviti večjo predvidljivost regulatornega okvirja in postopnost v prilagajanju spremembam v okolju.
Vse pripombe, predloge ali dopolnitve pošljite na naslov agencije (Stegne 7, 1000 Ljubljana) ali na elektronski naslov (info.box@akos-rs.si). Pri tem se obvezno sklicujte na opravilno številko 0073-13/2026.
