Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS podaja pojasnila v zvezi z objavami v medijih, ki se nanašajo na domnevni nakup ekskluzivnih pravic za prenose tekem evropskega prvenstva v nogometu 2020 in kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo v nogometu 2022 s strani določenega izdajatelja televizijskih programov.
Agencija izpostavlja dejstvo, da nima zakonskih pristojnosti za regulacijo trga pravic za prenose športnih dogodkov oziroma za nadzor nad pridobivanjem teh pravic. Samo dejstvo, da je posamezen izdajatelj pridobil ekskluzivne pravice za prenos posameznega športnega dogodka, še ne predstavlja okoliščine, na podlagi katere bi lahko agencija uvedla postopek nadzora zaradi suma na kršitev zakonskih določb v njeni pristojnosti.
Predmetni podatek je za agencijo lahko relevanten z vidika njenih pristojnosti po Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS). Ta v 1. odstavku 34. člena določa, da izdajatelj televizijskega programa ne sme na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenašati posameznega dogodka, ki je pomemben za javnost v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije, ali podpisnici mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, na način, zaradi katerega bi bilo pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka na neplačljivem televizijskem programu. V 3. odstavku istega člena je določeno tudi, da je v nasprotju s tem zakonom, če dogodek iz prvega odstavka tega člena na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša izdajatelj, katerega televizijski program lahko spremlja manj kot 75 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, ali pa je za sprejemanje njegovega programa potrebno dodatno plačilo (plačljiva TV). Za upravni in inšpekcijski nadzor nad določbami ZAvMS je pristojna agencija, ki lahko v primeru ugotovljenih kršitev odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti oziroma kršitelju naloži plačilo globe.
V zvezi z navedenimi pristojnostmi agencija poudarja, da je morebitne kršitve 34. člena ZAvMS in vse relevantne okoliščine potrebno ugotavljati v času samega prenosa dogodka. Pridobitev pravic prenosa sama po sebi še ne predstavlja okoliščine, na podlagi katere bi imela agencija dolžnost in pravico ukrepati, saj v tem trenutku še ni znano, kdo, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah bo posamezen dogodek prenašal. Jezikovna razlaga predmetnih določb po mnenju agencije ne dopušča drugačne razlage. Nadzor nad samim pridobivanjem pravic prenosa bi pomenil, da agencija širi svoje delovanje preko zakonskih pooblastil.
Ob tem želi agencija opozoriti, da četudi nekdo ima avtorske pravice za prenos dogodka s seznama najpomembnejših dogodkov, ni nujno, da bo tudi neposredni prenašalec tega dogodka. Splošna praksa na področju zakupa avtorskih pravic za velike športne dogodke v svetu je, da zelo pogosto pravice za prenos celotnega dogodka zakupi kakšno večje (globalno) podjetje, ki potem te pravice prodaja naprej po segmentih (državah, posameznih tekmah in podobno).
Ne glede na navedeno, bo agencija podrobno spremljala vsa nadaljnja dogajanja v zvezi s predmetno problematiko ter v primeru zaznanih kršitev ukrepala v skladu z zakonskimi pooblastili.
