Ker se v javnosti pojavljajo različna vprašanja ter zavajajoče in neresnične izjave v zvezi s podelitvijo FM frekvenc na meji z Italijo, agencija v nadaljevanju podaja pojasnila.
Povsem neresnične so navedbe, da naj bi agencija letos dvakrat razveljavila razpis za dodelitev radijskih frekvenc in tako onemogočila podelitev frekvence ob meji z Italijo slovenski radijski postaji, s čimer naj bi prepustila slovenske frekvence italijanskim radijskim postajam. Agencija pojasnjuje, da je pred kratkim štirim izbranim ponudnikom (Radio Ognjišče, Radio Pro 1, Radio Robin in Radio Center) izdala po dve odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi javnega razpisa na območju severozahodne Slovenije (objavljen v Ur.l.RS št. 74, dne 23. 11. 2018) za sklop Bovec in sklop Podbrdo. V istem razpisu, v katerem je agencija prednostno obravnavala tista območja, na katerih je radijska ponudba nekoliko skromnejša, poslušalci s teh območij pa so z vidika vsebinske pestrosti dostopnih radijskih programov prikrajšani, je agencija ponudila tudi frekvenci na oddajnih točkah Vogel 105,9 MHz in Kuk 2 105,9 MHz. Vendar teh dveh frekvenc ni podelila. Za oddajno točko Kuk 2 105,9 MHz, iz razpisnega sklopa Kobarid, je agencija postopek ustavila, saj ni prejela niti ene pravilne ponudbe, ki bi ustrezala razpisnim pogojem. Za oddajno točko Vogel 105,9 MHz pa je razpis razveljavila, saj je ugotovila, da je območje pokrivanja postaje Vogel 105,9 MHz relativno majhno in lahko kakovostno pokrije le manjše število prebivalcev, kar je predvsem posledica vpliva razmeroma visokih vrednosti signalov motilnih radijskih postaj. Zato je preučila možnosti dodelitve radijske frekvence 105,9 MHz na drugi primernejši oddajni lokaciji na območju Bohinja in ugotovila, da bi bila primernejša oddajna točka za frekvenco 105,9 MHz nižja lokacija, ki bo tudi bližje ciljnemu območju pokrivanja. S tem bi bilo s kakovostnim signalom pokrito večje število prebivalcev (gosteje poseljeno območje Bohinjskega kota), večje pa bi bilo tudi območje pokrivanja. Agencija se je tudi zavezala, da bo izvedla nov javni razpis v najkrajšem možnem času oziroma takoj, ko dobi predhodno mnenje SRDF in soglasje Ministrstva za kulturo.
Glede navedb, da naj bi agencija slovenski radijski postaji na Primorskem, ki jo toži italijanska radijska postaja, odvzela tri dodatne frekvence in jih ni nadomestila z novimi, zaradi česar naj bi zmanjšala slišnost slovenske radijske postaje in povečala slišnost italijanskih radijskih postaj v Sloveniji, agencija pojasnjuje, da je šla v postopek spremembe frekvence na vlogo (željo) izdajatelja ravno z namenom, da se zmanjšajo motnje. Agencija je zamenjala radijsko frekvenco na predlog (torej ob strinjanju) izdajatelja, ki ga je tožila italijanska radijska postaja. S prvotno odločbo so bile izdajatelju dodeljene tudi 3 dodatne radijske frekvence izključno za omilitev vpliva motenja sprejema primarno dodeljene frekvence, ki pa je bila na vlogo imetnika spremenjena. Agencija je izdajatelju izdala novo odločbo z novo frekvenco na novi lokaciji. Izdajatelj je nato prijavil motnje tudi na novi lokaciji, agencija te motnje rešuje v skladu z veljavno zakonodajo. Bolj podrobno je agencija ta primer razložila v odgovorih na novinarska vprašanja, ki so dostopna na povezavi.
Povsem izmišljena je navedba, da naj bi Upravno sodišče že dvakrat odločilo, da je agencija ravnala nezakonito, ko je radijskim postajam zmanjševala območje pokrivanja. Sodišče je presodilo da je agencija ravnala v nasprotju z ZEKom-1, ko je združila dva povezana upravna postopka v enega. To pomeni, da bi agencija v konkretnem primeru, o katerem je odločalo sodišče, morala voditi dva ločena postopka in izdati dve odločbi. Bistvena je bila torej postopkovna napaka. Posledično je agencija napačno uporabila člene ZEKom-1, ki določajo postopek podaljševanja in postopek spreminjanja ODRF. Sodišče je zato zadevi vrnilo agenciji v ponovno odločanje. Agencija se je pred razsodbo sodišča z namenom preverbe ustrezne interpretacije zakonskih določb, ki se nanašajo na spreminjanje ODRF, obrnila na Inštitut za javno upravo in ga zaprosila za pripravo pravnega mnenja. Avtorji pravnega mnenja ne vidijo težave v združevanju dveh upravnih zadev – podaljševanja veljavnosti ODRF in spreminjanja ODRF.
Pojavljajo se tudi neresnične navedbe, da agencija v zadnjih več kot 10 letih ni razpisala novih frekvenc. Agencija si je vse od leta 2009 do 2017 zelo prizadevala podeliti FM frekvence, vendar razpisa ni mogla izpeljati zaradi blokade takratnega Sveta za radiodifuzijo (SRDF), kar je bilo v javnosti večkrat izpostavljeno. Po zamenjavi članov SRDF in spremembi zakonodaje je agencija v sodelovanju z novim SRDF in Ministrstvom za kulturo v zadnjih dveh letih objavila dva javna razpisa za 20 FM frekvenc, podelila pa jih je 10. Frekvence, ki niso bile podeljene bodisi zaradi neinteresa izdajateljev oz. nepopolnih ponudb bodisi zaradi zgoraj pojasnjenih dveh odločitev agencije bo agencija ponovno razpisala. Agencija pripravlja tudi nov sklop frekvenc, ki ga namerava razpisati v drugi polovici leta. Tudi v Strategiji upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki je v postopku potrjevanja na Vladi RS, je agencija navedla, da bo nadaljevala z razpisi prostih frekvenc za FM po sklopih.
Glede vnovičnih obtožb, da agencija prepušča slovenske radijske frekvence Italiji in italijanskim radijskim postajam, agencija znova ponavlja, da se s problematiko zasedanja Sloveniji dodeljenih frekvenc s strani italijanskih radijskih postaj intenzivno ukvarja vsaj od leta 2003. Podaja prijave motenja po določenih mednarodnih pravilih, prav tako to vprašanje naslavlja na mednarodnih forumih, pred organi Mednarodne Telekomunikacijske zveze (ITU) in v skupinah Evropske komisije. Sodeluje tudi v medresorski delovni skupini Vlade RS, kjer nudi tehnično in strokovno pomoč pristojnim organom v Sloveniji.
Agencija ob tem poudarja, da je pri podeljevanju frekvenc dolžna spoštovati veljavno zakonodajo in splošno sprejeta priporočila, ne glede na znano dejstvo, da Italija zaseda frekvence, ki pripadajo Sloveniji.
