Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije odgovarja na vprašanja novinarke Mance Turk, Pro plus d.o.o., za oddajo 24ur.
Zanima me, kaj predlagane spremembe pomenijo za poštarje in kaj za prebivalce. Zakaj ste se za predlagane spremembe odločili in kdaj bi lahko stopile v veljavo?
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije pojasnjuje, da je kot regulator trga poštnih storitev pristojna sprejemati predpise za določitev kakovosti prenosa poštnih pošiljk iz nabora univerzalne storitve, tako da so upoštevane potrebe uporabnikov poštnih storitev in da se univerzalna poštna storitev izvaja v skladu z zakonom.
Zadnja sprememba podzakonskega akta, ki ureja kakovost univerzalne storitve, je bila letu 2020. V tem obdobju je prišlo do upadanja količine pisemskih pošiljk v Republiki Sloveniji, kakor tudi v večini ostalih držav EU. Samo od leta 2019 do leta 2024 so te upadle za več kot 40 %. Stroški izvajalcev univerzalne poštne storitve v EU so v tem obdobju ostali nespremenjeni ali celo narasli, kar se pri prenosu vse manjših količin pisemskih pošiljk odraža v poviševanju stroška na enoto oziroma pošiljko. Agencija poudarja, da s predlaganimi spremembami v okviru predloga novega Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve ne odstopa od načina urejanja kakovosti univerzalne storitve v preostalih državah EU, ki nagovarjajo enake trende padanja količine korespondence in izzive ohranjanja kakovosti univerzalne storitve hkrati.
Agencija v predlaganih spremembah za pošiljke s prednostnim prenosom ne spreminja rokov za prenos, medtem ko pri neprednostnih pisemskih pošiljkah dodaja dodaten dan za njihov prenos. Pri pošiljkah s prednostnim prenosom bo izvajalec univerzalne poštne storitve tudi v prihodnje zavezan k prenosu v zahtevanih rokih, to je najkasneje v treh dneh od oddaje pisemske pošiljke, pri čemer se dan oddaje ter sobote, nedelje in prazniki v rok prenosa ne upoštevajo. Minimalna količina pošiljk s prednostnim prenosom, ki mora biti dostavljena v prvem in drugem dnevu, pa se znižuje za do 5 odstotnih točk.
Po novem predlogu splošnega akta, ki je trenutno v javnem posvetovanju in javno objavljen, bi bil izvajalec univerzalne storitve pri prenosu neprednostnih pošiljk obvezan k prenosu večinskega, to je 95 % deleža vseh pošiljk korespondence v treh delovnih dneh, dodana pa je zahteva, da se prenos 99 % pisemskih pošiljk zagotovi v štirih delovnih dneh.
Glede zahtev o premičnih poštah agencija pojasnjuje, da te niso novost, saj so kot ena izmed oblik kontaktnih točk, namenjenih neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev, definirane tako v Zakonu o poštnih storitvah (ZPSto-2) kot v trenutno veljavnem Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki ga je na podlagi ZPSto-2 v letu 2020 izdala agencija. Poštno omrežje izvajalca univerzalne poštne storitve je v letu 2024 obsegalo 475 kontaktnih točk, od tega jih je 25 delovalo kot premična kontaktna točka dostopa za zagotavljanje univerzalne poštne storitve. Premične pošte poznajo lokalne skupnosti vse od leta 2003.
Zahteve za delovanje teh se s predlogom novega splošnega akta ne spreminjajo: premična pošta mora poslovati v ustreznem prevoznem sredstvu ter biti opremljena tako, da zagotavlja uporabnikom poštnih storitev vse poštne storitve, ki sodijo v univerzalno poštno storitev predpisane kakovosti. Postanek premične kontaktne točke mora biti na mestu, ki je vnaprej določeno in objavljeno, njen delovni čas pa določi izvajalec univerzalne poštne storitve. Pri tem morajo po določilih Splošnega akta biti odprte najmanj pet delovnih dni v tednu, vsak delovni dan nepretrgoma najmanj eno uro, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri.
Kar bi se po predlogu novega splošnega akta spremenilo, je to, da bi tudi premična pošta, tako kot pošta ali pogodbena pošta, lahko bila upoštevana kot kriterij za pokritost prebivalstva s kontaktnimi točkami, s katerimi izvajalec univerzalne poštne storitve izpolnjuje zahteve za izvajanje univerzalne poštne storitve v skladu z zakonom.
Agencija na tem mestu poudarja, da je predlagano besedilo splošnega akta trenutno v postopku javnega posvetovanja, kar pomeni, da ima zainteresirana javnost možnost, da poda svoje mnenje in predloge. Po koncu tega bo agencija prejete pripombe k predlogu Splošnega akta o kakovosti univerzalne poštne storitve dosledno preučila in jih smiselno upoštevala pri pripravi končnega besedila.
Agencija izrecno poudarja, da bi Republika Slovenija tudi z uvedbo predlaganih sprememb splošnega akta ohranjala eno najvišjih predpisanih ravni kakovosti univerzalne poštne storitve v EU (kot to izhaja iz dokumenta, str. 15–17, dostopnega na www.akos-rs.si/posta/raziscite/porocila-raziskave-in-analize/posta/novica/agencija-objavlja-porocilo-o-stanju-na-trgu-postnih-storitev-za-leto-2023).
