Evropska komisija in Odbor za umetno inteligenco (AI Board) sta sprejela in objavila oceno zadostnosti Kodeksa ravnanja glede preglednosti vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco (Code of Practice on Transparency of AI-generated Content). Končna različica Kodeksa je bila objavljena 10. junija 2026.
S pozitivno oceno je bil Kodeks uradno prepoznan kot ustrezno prostovoljno orodje, s katerim lahko ponudniki in uvajalci določenih sistemov umetne inteligence dokazujejo izpolnjevanje obveznosti iz člena 50(2), (4) in (5) Akta o umetni inteligenci.
Kodeks in Smernice Evropske komisije
Izvajanje pravil o preglednosti vsebin, ustvarjenih ali prirejenih z umetno inteligenco, podpirata dva ključna dokumenta: Kodeks ravnanja in Smernice Evropske komisije o izvajanju obveznosti glede preglednosti.
Kodeks ravnanja glede preglednosti vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco je dokument, h kateremu lahko prostovoljno pristopijo ponudniki in uvajalci sistemov umetne inteligence. Osredotoča se na praktično in tehnično izvajanje obveznosti iz člena 50(2), (4) in (5) Akta o umetni inteligenci.
Namenjen je zlasti ponudnikom in uvajalcem sistemov umetne inteligence, ki:
- ustvarjajo ali prirejajo sintetične slikovne, zvočne, video ali besedilne vsebine;
- ustvarjajo ali prirejajo globoke ponaredke;
- objavljajo z umetno inteligenco ustvarjena ali prirejena besedila, namenjena obveščanju javnosti o zadevah javnega interesa.
S pristopom h Kodeksu in izvajanjem njegovih določb lahko podpisniki dokazujejo skladnost z navedenimi obveznostmi Akta o umetni inteligenci.
Smernice Evropske komisije o obveznostih glede preglednosti iz Akta o umetni inteligenci, ki so trenutno še v fazi osnutka, pa imajo predvsem razlagalno vlogo. Osnutek je bil v javnem posvetovanju do 3. junija 2026.
Smernice pojasnjujejo celoten pravni obseg obveznosti iz 50. člena Akta o umetni inteligenci, vključno z obveznostmi za sisteme, ki jih Kodeks ne obravnava. Mednje sodijo na primer:
- sistemi umetne inteligence, ki so v neposredni interakciji s fizičnimi osebami, kot so virtualni pomočniki in avtomatizirani telefonski sistemi;
- sistemi za prepoznavanje čustev;
- sistemi za biometrično kategorizacijo.
Smernice pojasnjujejo tudi, kdo je zavezanec po 50. členu, kakšen je obseg posameznih obveznosti in kako naj se pravila ter izjeme razlagajo v praksi. Obravnavajo denimo razlikovanje med globokimi ponaredki in običajnim urejanjem sintetičnih vsebin ter vprašanje uredniške odgovornosti.
Kodeks in Smernice se torej dopolnjujeta: Kodeks določa praktične načine izpolnjevanja nekaterih obveznosti, Smernice pa širše pojasnjujejo njihovo pravno vsebino.
Kaj pomeni pozitivna ocena zadostnosti?
S pozitivno oceno Evropske komisije in Odbora za umetno inteligenco je Kodeks postal uradno priznano orodje za dokazovanje skladnosti s pravili o preglednosti.
Ponudniki in uvajalci sistemov umetne inteligence se lahko pri dokazovanju skladnosti nanj oprejo ne glede na svoj sedež, kraj delovanja ali pristojni organ za nadzor trga.
Sam podpis Kodeksa sicer ne vzpostavlja avtomatične domneve skladnosti. Podpisniki bodo morali dokazati, da njegove določbe tudi dejansko izvajajo. Z izpolnjevanjem zavez iz Kodeksa pa bodo lahko na bolj enoten in predvidljiv način dokazovali skladnost z obveznostmi iz člena 50(2) in 50(4) Akta o umetni inteligenci.
Zavezanci, ki Kodeksa ne bodo podpisali, bodo lahko obveznosti izpolnjevali z lastnimi rešitvami. Vendar bodo morali nadzornim organom dokazati, da njihove rešitve dosegajo zahtevane standarde učinkovitosti, robustnosti, interoperabilnosti in zanesljivosti. Takšno dokazovanje je lahko zahtevnejše in lahko pomeni podrobnejši nadzor pristojnih organov.
Kaj določa Kodeks?
Kodeks opredeljuje praktične in tehnične načine za označevanje ter prepoznavanje vsebin, ustvarjenih ali prirejenih z umetno inteligenco.
Med predvidenimi ukrepi so na primer:
- zaščiteni in digitalno podpisani metapodatki;
- vodni znaki;
- standardizirane ikone;
- tehnike za zaznavanje vsebin, ustvarjenih ali prirejenih z umetno inteligenco.
Kodeks je razdeljen na dva oddelka.
Prvi oddelek je namenjen ponudnikom sistemov umetne inteligence. Vsebuje zaveze glede strojno berljivega označevanja in omogočanja odkrivanja sintetičnih vsebin, ki so bile ustvarjene ali prirejene z umetno inteligenco.
Drugi oddelek je namenjen uvajalcem sistemov umetne inteligence. Vsebuje pravila za označevanje globokih ponaredkov ter besedil, ustvarjenih ali prirejenih z umetno inteligenco, ki se objavljajo z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa.
Za potrebe drugega oddelka Kodeksa je bil pripravljen tudi sklop ikon »AI«, ki jih lahko uvajalci uporabljajo za označevanje vsebin, ustvarjenih ali prirejenih z umetno inteligenco.
Organizacije lahko pristopijo k obema oddelkoma Kodeksa ali samo k tistemu, ki je pomemben za njihovo vlogo in dejavnosti.
Zakaj je Kodeks pomemben za zavezance?
Za ponudnike in uvajalce sistemov umetne inteligence prinaša Kodeks predvsem bolj jasen in standardiziran način dokazovanja skladnosti.
Podpisniki, ki bodo njegove zahteve tudi dejansko izvajali, bodo lahko skladnost z obveznostmi glede preglednosti in označevanja vsebin dokazovali s sklicevanjem na izpolnjevanje določb Kodeksa. Pristojni organi bodo skladnost še vedno preverjali, vendar bo preverjanje lahko osredotočeno predvsem na to, ali podpisnik spoštuje sprejete zaveze.
Pristop h Kodeksu in njegovo upoštevanje se lahko upoštevata tudi kot olajševalna okoliščina pri določanju višine morebitne globe.
Kodeks kljub temu ni edini možni način zagotavljanja skladnosti. Zavezanci se lahko odločijo za lastne tehnične in organizacijske rešitve, vendar bodo morali dokazati, da te dosegajo primerljivo raven učinkovitosti in zanesljivosti.
Evropska komisija je za potencialne podpisnike in druge zainteresirane organizacije objavila tudi odgovore na pogosta vprašanja, ki dodatno pojasnjujejo vsebino Kodeksa, postopek pristopa in izvajanje posameznih zavez.
