Uspešno zaključena javna dražba frekvenc za zagotavljanje javnih mobilnih komunikacijskih storitev

Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je uspešno zaključila drugo javno dražbo frekvenc v Sloveniji, na kateri je ponudila razpoložljive pasove 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz za obdobje 15 let. Prodani so bili vsi ponujeni pasovi. Skupni izkupiček dražbe je 164.236.603,00 evrov. Frekvence so dražili štirje slovenski mobilni operaterji – A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach in T-2. Predvidoma v začetku junija 2021 bo agencija operaterjem izdala odločbe o dodelitvi frekvenc, s čemer bo postopek podeljevanja radijskih frekvenc zaključen.

Po 41 krogih draženja v glavni dražbi, ki je trajala od 7. 4. 2021 do 14. 4. 2021, in 6 krogih draženja v dodelitveni fazi dražbe, ki je potekala danes, so dražitelji pridobili naslednje frekvence:

Radijske frekvence v frekvenčnih pasovih 700 MHz FDD, 700 MHz SDL, 1500 MHz SDL, 3600 MHz in 26 GHz bodo na voljo takoj po izdaji odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, medtem ko bodo radijske frekvence v pasu 2100 MHz na voljo za uporabo od 22. 9. 2021 dalje, frekvence v pasu 2300 MHz pa od 1. 1. 2022 dalje.

Vsi frekvenčni pasovi so namenjeni zagotavljanju mobilnih storitev končnim uporabnikom in so tehnološko nevtralni. Podeljeni so za 15 let. Če pa bo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, s katerim bodo v nacionalno zakonodajo prenesene določbe evropske direktive oz. Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), določil 20-letno obdobje, bo agencija  operaterjem A1 Slovenija, Telekom Slovenija, Telemach in T-2, veljavnost odločb podaljšala za dodatnih 5 let po določilih novega zakona. Zahteve javnega razpisa, ki so jih operaterji prevzeli pri udeležbi na javnem razpisu, jim bodo kot obveznosti naložene v odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc.

Cilji javnega razpisa z javno dražbo

V skladu z zakonodajo, strateškimi usmeritvami in obvezo o učinkoviti rabi spektra je agencija v tem javnem razpisu z javno dražbo zasledovala tri temeljne in enako pomembne cilje:

  • zagotoviti tehnično učinkovito podelitev frekvenčnega spektra,
  • ohraniti učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve ter
  • podeliti frekvenčni spekter po tržni ceni.

Agencija se je zato odločila za enovito elektronsko dražbo za več frekvenčnih pasov, saj je le tako lahko omogočila doseganje vseh ciljev dražbe. Hkratna ponudba vsega razpoložljivega spektra pa je ponudnikom omogočila, da si zagotovijo ustrezen nabor frekvenc in izključila njihovo negotovost glede pridobivanja dodatnega spektra v ločenih postopkih dodeljevanja frekvenc. Za ustrezno se je izkazala odločitev agencije za elektronsko dražbo tipa eSMRA zaradi njene enostavnosti upoštevaje dejstvo, da je v okviru predmetne dražbe agencija ponujala šest radiofrekvenčnih pasov. Rezultati dražbe kažejo, da je izbira tipa dražbe znatno prispevala k hitrejši izvedbi druge elektronske dražbe.

Obveznosti pokrivanja

Skladno z zahtevami javnega razpisa morajo operaterji A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach in T-2 v vsakem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih sistemih na način, da bodo:

  • v roku enega leta od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu začeli uporabljati te frekvence in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah vsaj v enem večjem mestu iz  spodnje tabele;
  • v roku petih (5) let od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu že uporabljali vse frekvence v celotnem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu in ponujali storitve končnim uporabnikom na vseh teh frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu iz spodnje tabele.

Časovne obveznosti ne veljajo za frekvence v pasovih 700 MHz SDL, 1500 MHz in 26 GHz, za katere velja, da se začnejo uporabljati in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah v vsaj enem večjem mestu iz zgor tabele v roku petih (5) let od razpoložljivosti.

Operaterji A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach, ki so pridobili frekvence v pasu 700 MHz, bodo morali z vsem radijskim spektrom, s katerim razpolagajo, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih, na način, da bodo do 31. 12. 2025 zagotovili pokrivanje:

  • 99 % avtocest (AC) in hitrih cest (HC) ter prebivalstva Republike Slovenije zunaj zgradb,
  • vsaj 60 % glavnih in regionalnih cest I. in II. reda,
  • vsaj 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov.

in sicer z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL), ker so pridobili vsaj 2 x 25 MHz spektra pod 1 GHz.

Operaterji A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach in T-2, ki so na predmetnem javnem razpisu pridobili radijske frekvence v prioritetnih pasovih 700 MHz FDD in/ali 3600 MHz, ter zaradi omogočanja primerljivih storitev tudi v pasu 2100 MHz, bodo morali:

  • v roku 3 mesecev po izdaji odločbe začeti ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G tehnologije na vsaj enem od pridobljenih frekvenčnih pasov vsaj na področju enega večjega mesta iz seznama,
  • do 31. 12. 2025 ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G tehnologije in zagotavljati funkcionalnost in podporo izboljšanemu mobilnemu širokopasovnemu dostopu (eMBB), če ima najmanj 70 MHz zveznega spektra, ter zagotavljati podporo množičnim senzorskim (IoT) omrežjem na pridobljenih frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu iz seznama zgoraj. V primeru, da razpoložljivost zahtevanih funkcionalnosti ni podprta, mora operater predložiti dokaze. Agencija prouči dokaze in v kolikor so ti upravičeni, preloži rok za izpolnjevanje obveznosti.

Ponujanje storitev pomeni, da je ta storitev omogočena preko baznih postaj, ki pokrivajo vsaj 75 % prebivalstva posameznega mestnega naselja, pri čemer se za sam začetek uporabe radijskih frekvenc in ponujanja storitev zahteva, da je ta omogočena vsaj preko ene bazne postaje na področju posameznega mestnega naselja.

Souporaba infrastrukture

Z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra, za izboljšanje pokritosti in čim manjšega poseganja v okolje, je agencija s predmetnim javnim razpisom spodbujala naslednje možnosti souporabe:

  • souporabo pasivne ali aktivne infrastrukture, ki temelji na radiofrekvenčnem spektru, ali souporabo radiofrekvenčnega spektra,
  • poslovne dogovore o dostopu do gostovanja,
  • skupno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij in storitev, ki temeljijo na uporabi radiofrekvenčnega spektra.

Souporaba aktivne opreme in frekvenčnega spektra, vključno z dinamično souporabo spektra, je dovoljena v okviru, ki ne omejuje infrastrukturne konkurence. Pri tem sta souporaba aktivne opreme in souporaba frekvenc dovoljeni, kadar pasivna souporaba ne zadostuje, na primer v zahtevnih območjih pokrivanja in v primeru zgostitve omrežij. Souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra, je dovoljena:

  • na zahtevnih območjih Republike Slovenije, kot so: Triglavski narodni park, naselja v težko dostopnih območjih, v cestnih in železniških predorih, na kritičnih odsekih cest, na območjih državne meje in v Piranskem zalivu; v območjih, ki presegajo 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom; v območjih, ki presegajo 60 % pokrivanje glavnih in regionalnih cest I. in II. Reda; na objektih s spomeniškim varstvom; za maloobmočne dostopovne točke, če je omejitev posegov v prostor, ter v notranjosti objektov;
  • in v primeru zgostitev omrežij zaradi potreb zagotavljanja zelo visokih kapacitet baznih postaj, zmožnih nudenja gigabitnih prenosnih hitrosti:  na cestni in mestni infrastrukturi (npr. ulične svetilke, semaforji), na železniški infrastrukturi in energetskih objektih/infrastrukturi, v območjih z veliko gostoto ljudi (npr. kongresni centri, koncertne dvorane, stadioni, avtobusne in železniške postaje, nakupovalna središča, tovarne, pristanišča, letališča).

Pri tem je souporaba dovoljena le na način, da pri tem ne prihaja do izkrivljanja konkurence. V 26 GHz pasu bo dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra, povsod, med vsemi imetniki odločb, ter imetniki odločb in najemniki, pri čemer ima vsak imetnik odločbe prednost pri uporabi resursov v svojem podpasu.

Vsa dovoljena souporaba pa je dovoljena ob pogoju, da operaterji spoštujejo vso relevantno zakonodajo na področju gradnje in umeščanja infrastrukture v prostor, pri čemer lahko agencija pogoje souporabe ustrezno prilagoditi s spremembo odločb.

Souporaba pasivne infrastrukture in lokalizirani sporazumi o gostovanju

Kadar operaterjem ne bo na voljo noben izvedljiv in podoben alternativen način dostopa do končnih uporabnikov pod poštenimi in primernimi pogoji za lokalno zagotavljanje storitev, bo agencija imetniku odločbe, ki ima na določenem območju zgrajeno infrastrukturo, v času veljavnosti odločbe naložila obveznosti v zvezi s souporabo pasivne infrastrukture ali obveznosti sklenitve lokaliziranih sporazumov o gostovanju.

Agencija bo takšno obveznost naložila le, kadar bo to utemeljeno iz razlogov, da na določenem območju obstajajo nepremostljive gospodarske ali fizične ovire za tržno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij ali storitev in zato ni možnosti za dostop končnih uporabnikov do omrežij ali storitev.

V okoliščinah, ko zgolj dostopanje do pasivne infrastrukture in njena souporaba ne bosta zadoščala za rešitev teh razmer, bo lahko agencija naložila obveznosti za souporabo aktivne infrastrukture.

Agencija bo zgoraj navedene možnosti kot potencialne obveznosti vključila v odločbe ponudnikom, ki so pridobili spekter na tem javnem razpisu.

S takšnim ukrepom agencija preprečuje izrivanje konkurence na območjih, kjer drugi operaterji ne bi mogli pridobiti komercialnega dostopa na obstoječem omrežju, kjer obstajajo nepremostljive ovire za postavitev infrastrukture.

Zagotavljanje varnosti

Operaterji bodo morali vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati ustrezne in sorazmerne organizacijske, tehnične in druge ukrepe, s katerimi bodo morali zagotovil ustrezno obvladovanje tveganj za varnost informacijskih sistemov, omrežij, storitev in informacij. Z namenom obvladovanja varnostnih tveganj in zagotavljanja visoke ravni razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti omrežij in storitev ponudnika, shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali povezanih storitev, ki so preko njegovega omrežja dostopne, bodo morali pred uvajanjem ukrepov, povezanih z zagotavljanjem varnosti, izvesti in sistematično izvajati analizo tveganj z oceno sprejemljive ravni tveganj in to ustrezno dokumentirati.

Agencija lahko po uradni dolžnosti uvede postopek razveljavitve odločbe tudi v primeru, ko pristojen organ v postopku inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonskih in podzakonskih obveznosti s področja varnosti omrežij ugotovi kršitve in jih imetnik odločbe po tem javnem razpisu ne odpravi skladno z ugotovitvami  postopka in v postavljenem roku.

Administrativni stroški

Administrativni stroški za izvedbo javne dražbe, ki predstavljajo vse stroške, razen stroškov dela redno zaposlenih na agenciji v zvezi s pripravo in izvedbo javne dražbe, skupaj znašajo 678.735,17 evrov in jih krijejo vsi dražitelji v enakih deležih.  Glede na to, da je vsak dražitelj vplačal 250.000,00 evrov kot garancijo za resnost ponudbe, ki jo je agencija upoštevala pri plačilu administrativnih stroškov, bo agencija vsakemu uspešnemu dražitelju vrnila 80.316,21 evrov. 

 

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava