Agencija je v medijih zaznala večje število zapisov glede predpisane kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in glede kompenzacije morebitnih neto stroškov izvajalca univerzalne poštne storitve, zato podaja naslednje pojasnilo.
Agencija na področju regulacije trga poštnih storitev sledi zakonsko določenim ciljem zagotavljanja univerzalne poštne storitve, varstva pravic uporabnikov in spodbujanja konkurence na trgu. Ker se trg poštnih storitev predvsem zaradi digitalizacije v zadnjih letih spreminja, in sicer tako na strani ponudbe, kot tudi na strani povpraševanja, se agencija na spremembe ustrezno odziva v okviru svojih pristojnosti. Pri tem agencija izpostavlja, da so spremembe trga postopne, zato takšnim, postopnim spremembam sledi tudi postopna in sprotna regulacija. S postopnim spreminjanjem regulatornega okvirja so koristi in interesi uporabnikov poštnih storitev zavarovani v največji meri s preprečevanjem prevelikega zmanjševanja dostopa do storitev za uporabnike poštnih storitev.
Ob večjih spremembah na trgu oziroma, ko bo vzpostavljena ustrezna stopnja digitalizacije, bo trg pripravljen in zrel za večje spremembe, čemur bodo sledile tudi večje regulatorne spremembe. Ker je zagotavljanje univerzalne poštne storitve primerne kakovosti v središču regulatornih prizadevanj agencije, je agencija na podlagi obsežnih in natančnih analiz pripravila predlog novega Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki je v javnem posvetovanju do vključno 28. 9. 2020 tako, da lahko nanj zainteresirana javnost posreduje pripombe in mnenja. V tej zvezi agencija pojasnjuje, da je bila Pošta Slovenije eden glavnih pobudnikov sprememb predpisane kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, pri čemer je agencija pri pripravi predloga izhajala iz uvodoma navedenih zakonskih ciljev in ne iz finančno-poslovnih vidikov ter interesov izvajalca univerzalne poštne storite. Univerzalna storitev se namreč izvaja v javnem interesu na celotnem ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji, trajno, redno in nemoteno ter je namenjena zlasti končnim uporabnikom.
Nadalje velja izpostaviti, da je agencija zaznala nezadovoljstvo uporabnikov v primerih zapiranja kontaktnih točk, zaradi česar je pripravila in 13. 3. 2020 izdala Priporočilo v zvezi s postopki zapiranja kontaktnih točk družbe Pošta Slovenije, katerega cilj je zaščititi interese in pravice uporabnikov poštnih storitev v tistih primerih, ko namerava Pošta Slovenije zapreti kontaktno točko in so za zaprtje izpolnjeni vsi pogoji.
V zvezi s financiranjem univerzalne poštne storitve agencija pojasnjuje, da se ta izvaja po stroškovnih cenah in da agencija doslej ni zavrnila še nobenega zahtevka Pošte Slovenije za soglasje k spremembi cen univerzalne storitve, saj so bili ti dokazani oz. utemeljeni.
Zgolj v primeru, da obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve povzroča neto stroške in pomeni nepravično finančno breme za Pošto Slovenije kot izvajalko univerzalne poštne storitve, je slednja upravičena do posebnega nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve. Takšno nadomestilo se izplača iz kompenzacijskega sklada. Sklad ustanovi agencija, vendar šele potem, ko ugotovi, da je izvajalec univerzalne poštne storitve sploh upravičen do izplačila nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve.
Pošta Slovenije je do današnjega dne pri agenciji vložila tri vloge za izplačilo nadomestila za obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve. Vloga za leto 2016 ni obsegala vsega, kar bi glede na zakonske zahteve in zahteve splošnega akta, ki ureja računovodske informacije in izračun neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve, morala vsebovati, da bi se lahko vsebinsko obravnavala. Vloga za leto 2017 ni bila utemeljena, saj je agencija po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovila, da v letu 2017 obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve Pošti Slovenije ni povzročila neto stroškov, kot jih je želela prikazati Pošta Slovenije. Vloga za leto 2018 je še predmet vsebinske presoje na agenciji, pri čemer vloge za leto 2019 Pošta Slovenije ni vložila. Glede na navedeno agencija pojasnjuje, da ker doslej ni bilo ugotovljeno, da bi obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve Pošti Slovenije povzročila neto stroške, se vprašanje obstoja drugega pogoja za upravičenost do nadomestila, tj. vprašanje nepravičnosti finančnega bremena, še ni zastavilo in še ni bilo predmet presoje. Šele v primeru, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ima agencija podlago za ustanovitev kompenzacijskega sklada. Drugačno postopanje agencije bi bilo nepravilno in nezakonito.
Ureditev načina financiranja morebitnih neto stroškov obveznosti izvajanja univerzalne poštne storitve je predmet zakonskega urejanja, kar ni v pristojnosti agencije. V pristojnosti agencije pa je sprejemanje splošnih aktov na podlagi zakonskega pooblastila, zato je agencija z namenom zagotavljanja večje jasnosti, transparentnosti in predvidljivosti regulatornega okvirja, ki ureja postopek izračuna neto stroška univerzalne poštne storitve, po zaključenem javnem posvetovanju 14. 8. 2020 izdala nov Splošni akt o računovodskih informacijah in izračunu neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve.
Sklepno agencija pojasnjuje, da univerzalna poštna storitev predstavlja le manjši delež (približno tretjino) celotnih storitev in stroškov Pošte Slovenije. Kot izhaja iz analiz trga poštnih storitev, ki jih izvaja agencija, znaša tržni delež Pošte Slovenije glede na zadnje javno dostopne podatke za leto 2018 na trgu pisem v notranjem prometu 84 %, na trgu paketov pa 52 %. Agencija si bo še naprej prizadevala, da bo ob upoštevanju trendov na trgu ustrezno v okviru svojih pristojnosti sledila ciljem zagotavljanja univerzalne poštne storitve, varstva pravic uporabnikov in spodbujanja konkurence na trgu.
