Nedeljski dnevnik: predlog zakona o novi Javni agenciji Republike Slovenija za trg in potrošnike

Agencija odgovarja novinarju Nedeljskega dnevnika Janu Konečniku.

1. Je bila vaša agencija kakorkoli vpletena, je sodelovala pri pripravi predloga zakona o krovni agenciji "Javna agencija Republike Slovenija za trg in potrošnike"?

Ne, agencija ni sodelovala pri pripravi predloga navedenega zakona.

2. Od kod je vaše vodstvo izvedelo za predlagano združevanje agencij?

Agencija je v četrtek, 1.10.2020, na spletnem portalu PISRS zasledila, da je v medresorski obravnavi predlog Zakona o Javni agenciji Republike Slovenije za trg in potrošnike in Javni agenciji Republike Slovenije za finančne trge. Istega dne popoldne je agencija prejela predlog zakona s pozivom k podaji pripomb. To je tudi edina inačiča predloga omenjenega zakona, ki ga je agencija dobila na vpogled.  Morebitnih popravkov ali nove verzije predloga zakona agencija do danes ni prejela.

3. Kaj je po vašem mnenju dobrega v predlogu zakona, kaj je to, čemur nasprotujete?

Predlagatelj navaja prednosti  povezovanja regulatorjev v Javno agencijo Republike Slovenije za trg in potrošnike, kot so večja učinkovitost in fleksibilnost, boljši nadzor nad delom agencij, skladnost z evropskimi pravili, bolj pregledno financiranje, neodvisnost in samostojnost, vzpostavitev enote za ekonomske analize ter enoten informacijski sistem.

Agencija ob tem ugotavlja, da ima mehanizme, ki jih predvideva predlog zakona že vzpostavljene (denimo Sektor za ekonomske analize, zgledno urejen informacijski sistem, vzpostavljen nadzor ministrstev in sodišč nad delom in odločitvami agencije, vzpostavljeno pregledno financiranje mimo proračuna RS ter transparentnost delovanja, ki je med drugim zagotovljena tudi skozi javno posvetovanje o letnemu programu dela in finančnemu načrtu agencije). Glede skladnosti z evropskimi pravili, neodvisnosti in samostojnosti, bolj preglednega financiranja ter večje učinkovitosti in fleksibilnosti pa agencija meni, da bo s predlaganim zakonom dosežen ravno obraten učinek. Ureditev morebitnega kolektivnega vodenja agencije pa je možna v novem Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je prav zdaj v pripravi.

Agencija med drugim ugotavlja, da je predlog zakona v nasprotju z več evropskimi direktivami (in tudi zakonodajo), ki  poudarjajo samostojnost oz. čim večjo neodvisnost agencije od ustanovitelja, pri čemer se neodvisnost nanaša tako na imenovanje in financiranje kot na organizacijo in notranje postopke. Del direktive na področju elektronskih komunikacij ter direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah pa je tudi prepoved, da se direktorju agencije spreminjajo pogoji v času trajanja mandata oz. da se ta prekine zaradi organizacijske spremembe.

Nadalje agencija opozarja, da iz predloga zakona ni jasno, kje bo sedež novonastale Javne agencije Republike Slovenije za trg in potrošnike agencije, niti ni predvidene organizacijske strukture. Agencija je konvergentni regulator, ki je po področjih dela med največjimi v Evropi, po številu zaposlenih pa je četrti najmanjši.  Pokriva pet (5) vsebinskih področji: elektronske komunikacije, radijski spekter, pošta, elektronski mediji in železnice. Vsa omenjena področja so v obdobju tehnoloških sprememb, vsaj dve področji - elektronske komuniklacije in radijski spekter pa sta gonili tehnološkega napredka, ki vpliva na življenje vseh državljanov RS. Hitro odzivanje agencije pa zahtevajo tudi deležniki na trgih, ki jih agencija regulira, kot so Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Telemach, T-2 in drugin operaterji elektronskih komunikacija, vse televizijske in radijske hiše, Pošta Slovenije in prevozniki v železniškem prometu.

Združitev agencij, kot jo predlaga predlog zakona, bo zahtevala spremembo zakonodaje na številnih področjih, pa tudi finančne in kadrovske vire, da bodo lahko izpeljani vsi postopki. Primeri iz tujine kažejo na dolgotrajne postopke in daljšo ohromljenost delovanja regulatorjev. Po vedenju agencije je do največje spojitve organov prišlo leta 2013 v Španiji, kjer so se spojili pristojni regulatorni organi na področju elektronskih komunikacij, konkurence in energetike (nastal je CNMC), pri čemer je organ po spojitvi potreboval skoraj 3 leta, da je postal operativen.  
Po mnenju agencije bo predlagana spojitev dolgotrajna, vodila bo v daljše postopke pred agencijo, upočasnjeno bo opravljanje zakonsko določenih nalog in odzivnost na razmere na trgu, kar bodo na koncu občutili tako deležniki na trgih, ki jih regulira agencija, kot tudi končni uporabniki storitev. Trenutno denimo agencija pripravlja javno dražbo za podelitev frekvenc za mobilne tehnologije, javni razpis za FM frekvence za lokalne radijske programe, javni razpis za pravice dostopa do digitalnega radijskega omrežja, regulacijo trgov širokopasovnega dostopa, odločbe na področju varnosti omrežij, ukvarja se s spremembami pri zagotavljanju univerzalne poštne storitve (gostota poslovalnic oz. kontaktnih točk, roki prenosa poštnih pošiljk ipd.)  ter vodi številne uprabniške spore itd. Omenjene in številne druge naloge agencije, ki so v teku, bodo vplivale na dostop do storitev oz. na kvaliteto življenjna državljanov RS. Zato ustavitev ali upočasnitev izvajanje teh nalog ni v javnem interesu.

4. Kako je sestavljena vaša vodstvena struktura? Kdo imenuje, nadzoruje in razrešuje vodstvo? Kdo je organ nadzora, kdo ga imenuje, potrjuje?

Organa agencije sta direktor agencije in svet agencije. Svet agencije ni nadzorni organ.

181. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) določa imenovanje direktorja in vršilca dožnosti direktorja.

(1) Direktorja agencije imenuje vlada na predlog ministra po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(2) Javni natečaj se objavi na spletnih straneh agencije in na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v dnevnem tisku oziroma v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni natečaj mora biti objavljen največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata trenutnega direktorja agencije.
(3) Javni natečaj, ki se začne na predlog ministra, izvede posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet.
(4) Zoper odločbo o imenovanju ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri čemer pristojno sodišče o tem odloča prednostno.
(5) Če direktor umre, je razrešen ali mu je potekel mandat in novi direktor še ni imenovan, imenuje vlada brez javnega natečaja vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje za šest mesecev. Glede pogojev za imenovanje in razlogov za predčasno razrešitev se za vršilca dolžnosti direktorja uporabljajo določbe 182. in 185. člena tega zakona.
(6) Pri začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja iz 186. člena tega zakona je imenovan vršilec dolžnosti do prenehanja tega ukrepa.


185. člen ZEKom-1 določa predčasno razrešitev direktorja.

(1) Direktor je predčasno razrešen le, če:

-        to sam zahteva,
-        ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz prvega odstavka 182. člena, razen pogoja iz 9. točke prvega odstavka 182. člena,
-        če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu direktorja.

(2) Direktor je lahko predčasno razrešen tudi, če Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja računsko sodišče, da poziv za njegovo razrešitev.
(3) Direktorja razreši vlada na lastno pobudo ali na predlog sveta agencije, če obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) O razlogih za predčasno razrešitev mora biti direktor obveščen, hkrati pa mora imeti možnost zagovora.
(5) Vlada razreši direktorja z upravno odločbo, v kateri mora obrazložiti razloge za svojo odločitev.
(6) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri čemer pristojno sodišče odloča prednostno.
(7) Informacijo o razrešitvi direktorja vlada javno objavi. V primeru, da ta informacija ne vsebuje utemeljitve vseh razlogov za razrešitev, mora vlada na zahtevo razrešenega direktorja odločbo iz petega odstavka v celoti javno objaviti na svojih spletnih straneh.
(8) Razrešeni direktor, ki je imel pred imenovanjem na agenciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je razporejen na prosto delovno mesto v agenciji, ki ustreza njegovi delovni usposobljenosti, za čas, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če takšnega delovnega mesta ni, mu vlada v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami o redni odpovedi.
(9) Če je direktor predčasno razrešen, ker ne izpolnjuje več pogojev za njegovo imenovanje iz 8. ali 10. točke prvega odstavka 182. člena, gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Več o imenovanju, razrešitvi in pristojnostih direktorja lahko preberete v Zakonu o elektronskih komunikacijah, členi od 181 do 186.


174. člen ZEKom-1 določa sestavo in imenovanje članov sveta agencije

(1) Svet agencije sestavlja pet članov.
(2) Člane sveta agencije imenuje vlada na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo.
(3) Predsednika sveta agencije izvolijo člani sveta agencija med seboj z večino glasov in na tajnem glasovanju.
(4) Vlada pri imenovanju kandidatov za člane sveta agencije uporablja merilo strokovnosti in usposobljenosti osebe.


177. člen ZEKom - 1 določa pristojnosti sveta agencije.

(1) Svet agencije:

-        sprejema svoj poslovnik,
-        sprejema program dela in finančni načrt ter letno poročilo,
-        spremlja uresničevanje programa dela in finančnega načrta,
-        daje soglasje k statutu, ki ga sprejeme direktor agencije,
-        predlaga razrešitev direktorja agencije,
-        predlaga začasno prepoved opravljanja nalog direktorja agencije,
-        predlaga predčasno razrešitev članov sveta agencije.

(2) Člani sveta agencije oziroma osebe, ki jih svet agencije pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige kot so opredeljene v slovenskih računovodskih standardih in knjigovodske listine agencije.
(3) Direktor mora svetu agencije vedno na njegovo zahtevo predložiti poročilo o poslovanju agencije in druge informacije, ki jih svet agencije potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.
(4) Svet agencije lahko direktorju predlaga izboljšave poslovanja agencije, opozori na morebitne nepravilnosti poslovanja agencije oziroma o tem obvesti pristojne organe.
(5) Svet agencije pri izvajanju svojih pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ne sme posegati v vsebino in postopke sprejemanja drugih splošnih in posamičnih aktov ter priporočil agencije ter v z njimi povezane strokovne naloge.


178. člen ZEKom-1 določa predčasno razrešitev člana sveta.

(1) Član sveta agencije je predčasno razrešen, če:

-        to sam zahteva,
-        ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za imenovanje,
-        če trajno izgubi delovno možnost za opravljanje dela,
-        če nastopi položaj nezdružljivosti iz 176. člena tega zakona,
-        če več kot pol leta ne opravlja svojih nalog.

(2) Člane sveta agencije predčasno razreši z upravno odločbo vlada na lastno pobudo ali na obrazložen predlog sveta agencije.
(3) Če razrešitev člana sveta agencije predlaga svet agencije, svet agencije sprejme obrazložen predlog za predčasno razrešitev člena sveta agencije po postopku, ki je določen s statutom agencije. V postopku predčasne razrešitve ne sme sodelovati član sveta agencije, katerega razrešitev se predlaga. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, katerega razrešitev je predlagana.
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.


Več o imenovanju razrešitvi in pristojnostih članov sveta lahko preberete v Zakonu o elektronskih komunikacijah, členi od 174 do 180.

Nadzor nad zakonitostjo dela agencije opravljajo ministrstva, ki so pristojna za področja, ki jih regulira agencija. To so Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nadzor nad poslovanjem agencije opravlja Računsko sodišče RS. Vse odločbe agencije pa so lahko spodbijane tudi pred Upravnim sodiščem. Nadzor nad zakonitostjo dela agencije vsako leto opravi vsaj eno ministrstvo, lansko leto pa je bil izveden nadzor s strani vseh resornih ministrstev ter Inšektorata za delo in Ministrstva za finance. Pristonja ministrstva, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo delovanja agencije, se sicer ne smejo vpletati v strokovne odločitve agencije (npr. izdane regulatorne odločbe).

5. Ali bi bila po novem zakonu ogrožena avtonomija dela agencije? Zakaj?

Kot že navedeno, več evropskih direktiv poudarja samostojnost oz. čim večjo neodvisnost agencije od ustanovitelja, kar se izraža skozi imenovanje in razreševanje vodstva, zagotavljanje finačnih in kadrovskih virov ter ne-vmešavanje v strokovne odločitve agencije. Trenutni predlog zakona je v nasprotju z direktivo na področju elektronskih komunikacij ter direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki med drugim prepovedujeta, da se direktorju agencije spreminjajo pogoji v času trajanja mandata oz. da se ta prekine zaradi organizacijske spremembe. Agencija se ne financira iz proračuna RS, zato predlog zakona, ki predvideva delno fiinanciranje iz proračuna RS, delno pa samostojno, pomeni korak nazaj. Poleg tega bi takšen način financiranja zahteval dvojno oz. ločeno računovodstvo. Trenutno zaposleni na agenciji tudi niso del Zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava po 22. členu Zakona o javnih uslužbencih. Ker pa iz predloga zakona ni jasna organizacijska struktura novonastale agencije, je težko reči, kaj naj bi ta združitev prinesla na področju kadrov.

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava