Skoči do osrednje vsebine

Agencija zavrača odgovornost za razmere na področju transparentnosti medijskega lastništva ter domnevne medijske koncentracije.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije v zadnjem času v medijih zaznava navajanje netočnih izjav glede odgovornosti agencije na področju medijskega lastništva oziroma njegove transparentnosti ter medijske koncentracije na trgu. Agencija ponovno poudarja, da v okviru svojih zakonsko določenih pristojnosti ni imela in nima nobene možnosti vplivanja oziroma preprečevanja lastniškega koncentriranja medijev na slovenskem trgu.

Je pa potrebno znova poudariti, kaj so pristojnosti agencije, v okviru katerih povsem izpolnjujejo svoje poslanstvo, pa tudi, kakšna so bila skozi leta prizadevanja agencije za aktivnejši pristop k reševanju izpostavljene tematike.

Agencija ima na podlagi Zakona o medijih (ZMed) in Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) pristojnost regulacije in nadzora samo nad radijskimi programi (samo nad določenimi členi) in televizijskimi programi ter nad avdiovizualnimi medijskimi storitvami na zahtevo, ne pa tudi nad ostalimi mediji, tiskanimi, spletnimi portali in tako dalje. V skladu z Zakonom o medijih (Zmed) je presoja morebitne medijske koncentracije v pristojnosti Ministrstva za kulturo, deloma v pristojnosti Agencije za varstvo konkurence (AVK), nadzor nad zadevnimi določbami pa je v pristojnosti Inšpektorata za kulturo in medije pri Ministrstvu za kulturo.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije v tem postopku sodeluje na podlagi 58. člena Zmed, ko izdajatelj zaprosi Ministrstvo za kulturo za soglasje za pridobitev več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa. V tem postopku pa agencija skladno z zakonskimi določili na zahtevo Ministrstvu za kulturo posreduje le podatke o pokritosti prebivalcev z analognim radiodifuznim signalom določenega radijskega oziroma televizijskega programa, medtem ko o morebitnem omejevanju koncentracije lastništva medijev nima pristojnosti odločanja. Podatki o lastništvu medijev sodijo v razvid medijev Ministrstva za kulturo, nadzor nad vpisom v razvid pa izvaja Inšpektorat za kulturo in medije pri ministrstvu. Razvid medijev je torej namenjen tudi transparentnosti medijskega lastništva, saj naj bi omogočal vpogled v lastniške podatke o medijih. Kljub temu pa je agencija v tovrstnih postopkih izkazala dodatno proaktivnost in Ministrstvu za kulturo posredovala tudi seznam izdajateljev, ki bi bili lahko na podlagi omejeno razpoložljivih podatkov agencije prav tako relevantni v konkretnem postopku združevanja, skupaj s podatki o njihovi pokritosti. Agencija s podrobnimi podatki o lastništvu medijev, ki so v njeni pristojnosti, ne razpolaga, prav tako pa posledično tudi nima zakonske podlage za njihovo pridobivanje in preverjanje.  V okviru svojih pristojnosti pa agencija vodi postopke podeljevanja statusov programov posebnega pomena (PPP) in preverjanja njihovega izpolnjevanja v inšpekcijskih postopkih, preverjanja izpolnjevanja programskih obveznosti iz dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, preverja določbe o oglaševanju iz obeh zakonov (ZMed in ZAvMS), določbe o prenosu najpomembnejših dogodkov, določbe o zaščiti otrok v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo (AVMS), določbe o zaščiti pred diskriminacijo v televizijskih programih ter priglašuje AVMS na zahtevo ter platforme za izmenjavo videov. Iz navedenega izhaja, da agencija ne vodi postopkov, ki bi bili neposredno povezani z medijskim lastništvom. Sprememba lastništva programa oziroma morebitna koncentracija lastništva programov ni zakonski pogoj za odvzem statusa PPP. Progami morajo za pridobitev oziroma ohranitev statusa PPP skladno z zakonom le izpolnjevati določene programske in kadrovske zahteve. Pri tem pa je agencija v preteklosti ob spremembi lastništva programa posebnega pomena že preverjala, ali je tudi novi izdajatelj še izpolnjeval pogoje za status programa posebnega pomena, saj sprememba lastništva lahko vpliva na program in posledično na izpolnjevanje pogojev za status.

V postopkih Agencije za varstvo konkurence, ki se nanašajo na koncentracije izdajateljev radijskih in televizijskih programov ter operaterjev, lahko agencija zgolj sodeluje, v kolikor je za podatke ali pojasnila s strani AVK zaprošena. Mnenja agencije skladno z zakonom za AVK niso zavezujoča. Agencija želi dodatno pojasniti, da tudi ne more preprečiti spremembe dovoljenj za izvajanje radijske oziroma televizijske dejavnosti s strani izdajatelja, saj jih je dolžan izdajatelj skladno z zakonodajo vedno najprej urediti v razvidu medijev pri Ministrstvu za kulturo. Šele nato izdajatelj poda vlogo na agencijo oziroma agencija uredi spremembo po uradni dolžnosti s spremembo dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, potem ko jo o spremembi obvesti ministrstvo. Tako mora izdajatelj vse spremembe, kot so sprememba lastništva izdajatelja, sprememba imena izdajatelja ali programa, prenos na drugega izdajatelja, vključitev izdajatelja s programom v programsko mrežo in podobno, najprej priglasiti v razvidu, agencija pa temu skladno z določili zakona lahko zgolj sledi s spremembo v izdanem dovoljenju za izvajanje dejavnosti.

Agencija tako odločno zavrača odgovornost za razmere na področju transparentnosti medijskega lastništva ter domnevne medijske koncentracije.

Agencija je v preteklosti v svojih dokumentih naslovila probleme medijskega lastništva in koncentracije, ki jih je zaznala pri svojem delu, a jih zakonodajalec z zakonodajo ni uredil. Tako je agencija že pred več kot desetletjem  v Strategiji razvoja radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji posvarila:

»Sedanja, precej kompleksna zakonska določila glede preprečevanja koncentracije medijskega lastništva, ki v postopkih pridobivanja več kot petinskega deleža v izdajateljih radijskih in televizijskih programov predvidevajo sodelovanje kar pet ustanov z javnimi pooblastili, pomenijo veliko administrativnega dela brez pravega učinka. Presojanju možnosti za nastop koncentracije na področju radia in televizije sta namreč namenjena le dva zakonska kriterija: glede položaja na oglaševalskem trgu in glede pokrivanja prebivalstva z analognim radijskim signalom. Z digitalizacijo postaja takšna ureditev povsem neuporabna, poleg tega pa ne vsebuje nobenega mehanizma za oceno dejanskega položaja posameznega medija na trgu, njegovega vpliva, pomena in vloge.«

Nadalje, v Analizi radijske ponudbe v Sloveniji iz leta 2014 agencija opozarja na ugotovitve na trgu radijskih postaj:

»Ena od njegovih značilnosti, ki postaja z leti vse bolj izrazita, je razhajanje med uradnim številom programov in med številom dejansko različnih programov, torej takih, ki jih poslušalci brez težav prepoznavajo kot ločene programe. Zaradi lastniškega in programskega povezovanja, ki je bilo pred leti omogočeno z dopolnitvami zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja elektronske komunikacije, se iz uradno samostojnih programov brez večjih težav tvorijo novi skupni programi. Programska ponudba, ki je bila že v času snovanja strategije iz leta 2008 kljub številčnosti programov dokaj enolična (kakor so pokazale tedaj naročene raziskave), se tako dodatno unificira«.

Kljub vsemu temu ostaja ureditev tega področja vse od začetka uveljavitve Zakona o medijih nespremenjena. Agencija se zato pridružuje strokovni javnosti, ki poudarja, da je medijska zakonodaja že dlje časa potrebna celovite prenove. Zakonodaja je zastarela, saj v več kot 20 letih ni doživela bistvenih sprememb. Je pa agencija vseskozi sodelovala pri prenovah Zakona o medijih v okviru delovnih skupin v okviru svojih pristojnosti in strokovnega znanja, tako pri zadnji spremembi 77. člena ZMed v preteklem letu, kot tudi pri vseh poskusih korenitejših sprememb od leta 2017 dalje, kar je bilo kar trikrat, ki pa na žalost niso doživeli epiloga v uveljavitvi spremenjenega zakona in posledično izvedbi sprememb. Agencija je bila aktivna tudi pri podaji pogledov in strokovno podporo v zvezi s Strategijo razvoja medijev.

Skladno z vsem navedenim bo agencija z argumenti in strokovnimi predlogi pri oživitvi tovrstnih sprememb zakonodaje aktivno sodelovala tudi v prihodnje, ko bo k temu znova povabljena. 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava