Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije odgovarja novinarki Andreji Lončar
1. Kako agencija nadzira kakovost opravljene storitve?
Pošta Slovenije mora skladno s Splošnim aktom o kakovosti univerzalne poštne storitve poskrbeti za merjenje kakovosti prenosa korespondence in paketov v notranjem prometu ter za vsak pretekli mesec posredovati agenciji vse podatke o izmerjeni kakovosti prenosa in jih objaviti na svojih spletnih straneh na vidnem mestu. Kakovost prenosa meri subjekt, ki je neodvisen od izvajalca univerzalne poštne storitve. Kakovost prenosa se meri v skladu s slovenskimi nacionalnimi standardi, ki se nanašajo na merjenje kakovosti prenosa pošiljk korespondence oziroma poštnih paketov.
Agencija tako nadzira kakovost univerzalne poštne storitve s spremljanjem navedenih rednih mesečnih poročil o merjenju prenosa korespondence in paketov v notranjem prometu. Pri tem agencija z zunanjim izvajalcem opravi presojo skladnosti rezultatov in metodologije merjenja. Na podlagi ugotovljenega po potrebi tudi ukrepa. Agencija nadzoruje trg in kakovost tudi skozi posamične inšpekcijske postopke ob prijavah, in sicer nad drugimi zahtevami glede kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
2. Akt predpostavlja, da mora pošta v enem mesecu vsaj 95 odstotkov prednostnih pošiljk prenesti v enem delovnem dnevu, V letu 2021 pošta tega cilja ni dosegla: v prvem dnevu je prenesla 90 odstotkov pošiljk, izhaja iz letnega poročila. Kakšne možnosti ukrepanja ima agencija v primeru, da pošta ne doseže standarda kakovosti? Ali lahko pošti postavi kakšne zahteve, jo sankcionira? Če da, ali ste v zvezi s tem kakorkoli ukrepali in kako oz., če ne, zakaj ne?
Agencija je skupaj z zunanjim izvajalcem SIQ izvedla presojo skladnosti meritev in metodologije s standardom SIST-EN13850 in tehničnim poročilom SIST-TR 15472:2007. Standard in tehnično poročilo predpisujeta način in izvedbo merjenja prenosa poštnih pošiljk. Po opravljeni presoji je agencija tudi na podlagi podatkov neodvisnega presojevalca lahko uradno potrdila, da Pošta Slovenije v letu 2021 ni dosegala predpisane kakovosti za prednostne pošiljke korespondence v notranjem prometu. Zato je agencija na osnovi ugotovljenega že začela z aktivnostmi ugotavljanja pogojev za uvedbo ustreznega nadzornega postopka. Agencija sicer v skladu s svojimi pooblastili lahko v inšpekcijskem postopku Pošti Slovenije naloži ukrepe za odpravo, v prekrškovnem postopku pa lahko izreče sankcije, ki jih določa Zakon o poštnih storitvah za morebitni ugotovljen prekršek, za kar je predpisana globa od 100.000 € do 400.000 € za pravno osebo.
3. Pošta Slovenije je imela lani 9,4 milijona evrov čistega dobička. Ali ste pred odobritvijo letošnjega zvišanja cen preverili, ali ta dobiček izvira iz osnovnega posla poštnih storitev ali iz postranskih dejavnosti? Če da, kaj ste ugotovili? Če ne, zakaj ne?
Pošta Slovenije skladno z Zakonom o poštnih storitvah (ZPSto-2) kot izvajalec univerzalne storitve ne sme z univerzalnimi storitvami subvencionirati preostalih poštnih storitev in drugih storitev, ki jih izvaja in mora zato voditi ločene računovodske evidence v svojih računovodskih sistemih, ki jasno ločujejo med storitvami in izdelki, ki so del univerzalne storitve, in tistimi, ki to niso. Agencija zagotovi, da revizor ali strokovna institucija, ki sta neodvisna od izvajalca univerzalne storitve, preveri skladnost z enim od sistemov stroškovnega računovodstva. Agencija v postopku ni preverjala celotnega dobička Pošte Slovenije, saj to presega obseg izvajanja pristojnosti agencije, katere pristojnost preverjanja cen se nanaša le na izvajanje univerzalne poštne storitve. Agencija je presojala vlogo za cene univerzalne storitve v notranjem in mednarodnem prometu, kjer je s spremembo cen omogočila Pošti Slovenije stroškovno pokritje cen, vendar le cen znotraj obsega univerzalne poštne storitve. Pošta Slovenije pa ob univerzalni poštni storitvi izvaja še druge poštne in ostale storitve. Agencija se zaveda pozitivnega poslovnega rezultata Pošte Slovenije.
4. Ali pri odločanju o predlogu za dvig cen poštnih storitev obravnavate tudi cenovno konkurenčnost Pošte Slovenije v evropskem merilu? Primerjava cen znotraj EU namreč kaže, da ima Pošta Slovenije nadpovprečne cene za podpovprečno kakovost storitve. Ali ima agencija možnost/pristojnost, da pošto pozove k stroškovni optimizaciji? Če da, ali je to že kdaj naredila?
Agencija znotraj postopkov za spremembo cen teh ne primerja z drugimi državami, saj vloga temelji na podatkih stroškovnega računovodstva. Cene storitev iz obsega univerzalne storitve morajo biti skladno z ZPSto-2 dostopne, vsem uporabnikom omogočati dostop do storitev, stroškovno naravnane, morajo spodbujati učinkovito izvajanje univerzalne storitve, za istovrstne storitve tudi enake na celotnem ozemlju Slovenije. Agencija v postopku ugotavlja izpolnitev teh zahtev in istočasno preveri, ali so predlagane cene skladne z načeli preglednosti, nediskriminacije in zagotavljanja konkurence. Učinkovitost izvajanja univerzalne poštne storitve je temelj stroškovnega modela znotraj ločenega računovodstva, katerega skladnost potrjuje agencija. Agencija je v letu 2015 objavila neodvisno poročilo revizijske družbe KPMG Slovenija, ki kaže, da je stroškovni model Pošte Slovenije skladen z Zakonom o poštnih storitvah in Splošnim aktom o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja. V letu 2022 pa agencija skladno s svojim programom dela načrtuje preveritev skladnosti stroškovnega modela Pošte Slovenije zlasti glede uvedbe prednostnega in neprednostnega prenosa pošiljk korespondence. Agencija se zaveda pomembnosti zagotavljanja učinkovitega izvajanja, zato je že lani za program dela agencije v letu 2022 predvidela izvedbo analize učinkovitosti izvajanja univerzalne poštne storitve in trenutno teče postopek javnega naročila za izvedbo navedene analize.
