Skladno z 20. členom Akta o digitalnih storitvah, morajo ponudniki spletnih platform, z izjemo ponudnikov, ki so mikro ali majhni ponudniki, prejemnikom storitve omogočiti, da vložijo elektronske in brezplačne pritožbe zoper odločitve o omejitvah (omejitve vidnosti posameznih informacij prejemnikov, omejitve zagotavljanja storitev ali njihovega dela, omejitve uporabniških računov prejemnikov storitev, omejitve monetizacije informacij prejemnikov), ki jih sprejme ponudnik spletne platforme z obrazložitvijo, da so informacije, ki so jih zagotovili uporaniki, nezakonita vsebino. Možnost pritožbe mora biti zagotovljena vsaj za obdobje šestih mesecev po odločitvi ponudnika. Sistemi ponudnikov za obravnavo pritožb morajo biti zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočati in olajševati predložitev natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.
21. člen Akta o digitalnih storitvah pa določa pravico uporabnikov, na katere so naslovljene odločitve ponudnikov platform o omejitvah, da za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami izberejo katerikoli certificiran organ za izvensodno reševanje sporov. Obe strani morata v dobri veri sodelovati z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje sporov, čigar odločitve pa niso zavezujoče.