Vprašalnik o možnostih razvoja prizemne televizije

Četrtek, 06.09.2012

Uvod

Vprašalnik je vsebinsko sestavljen iz treh delov: 

  • prvi je namenjen ugotavljanju splošnega zanimanja ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) za razširjanje televizijskih programov in morebitnih drugih storitev na prizemni distribucijski platformi;
  • drugi je posvečen lastnostim načrtovanega novega nacionalnega omrežja prizemne televizije (t.i. multipleksa C);
  • tretji pa oceni razvojnih možnosti prizemne televizije.

Prosimo, da ste v svojih odgovorih čim bolj natančni in poskušate odgovoriti na vsa vprašanja in podvprašanja. Odgovore vnesite neposredno v vprašalnik do 20. septembra 2012 do 12. ure.

Načrtovano novo digitalno televizijsko omrežje z nacionalnim pokrivanjem

Agencija je pri pripravi osnutka lastnosti naslednjega digitalnega omrežja (multipleksa C) upoštevala naslednja izhodišča:

  • Sistem oddajanja

Ne glede na prednosti naprednejšega sistema DVB-T2, ki je občutno zmogljivejši in robustnejši od že uveljavljenega sistema DVB-T, naj bo tudi v naslednjem digitalnem omrežju oziroma multipleksu v uporabi obstoječi sistem DVB-T. To bo zagotovilo, da bodo vsi gledalci prizemne televizije, zdaj uporabniki multipleksa A, lahko sprejemali televizijske programe novega multipleksa z obstoječimi sprejemniki – ob predpostavki, da bodo pokriti s signalom novega omrežja.

Uvedba novega sistema zahteva ustrezno podporo na oddajniški strani, ki za operaterja načeloma ne bi smela predstavljati bistvene spremembe, saj praktično vsi novi oddajniki že podpirajo oba sistema. Ker pa so v Sloveniji v uporabi sprejemniki, ki podpirajo sistem DVB-T in ne morejo sprejemati signalov DVB-T2, bi bila uvedba sistema DVB-T2 podobno zahteven proces, kot ga je predstavljal prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo. Tak proces je povezan s stroški na strani vseh akterjev, še posebej veliko obremenitev pa predstavlja za gledalce, zato mora biti skrbno načrtovan in ga ni mogoče izpeljati v kratkem času.

  • Pokritost

Na načrtovanem novem multipleksu bodo gostovali predvsem komercialni nacionalni programi, ki želijo doseči čim večje število gledalcev za ugodno ceno. Zaradi geografskih značilnosti in poselitve ozemlja Republike Slovenije je mogoče 70 odstotkov prebivalstva RS doseči že s samo nekaj oddajniki, za višje stopnje pokritosti pa število potrebnih oddajnikov hitro narašča.

  • Cena

Cena postavitve omrežja in posledično cena za oddajanje nacionalnega programa sta močno odvisni od zahtevane stopnje pokritosti. Zaradi razgibane geografije je veliko krajev mogoče pokriti samo tako, da se zanje postavi poseben oddajnik. V praksi to pri visokih stopnjah pokritosti pomeni eksponentno naraščanje števila oddajnih točk. Zaradi tega je cena zadnjih nekaj odstotkov pokritosti izredno visoka. Agencija je pripravila simulacijo cen za tri različne stopnje pokritosti, ki lahko služijo kot osnova za oceno stroškov oddajanja nacionalnih programov prek tega omrežja.

  • Kapaciteta multipleksa

Zmogljivost multipleksa določajo tehnični parametri: vrsta modulacije, kodno razmerje in zaščitni interval. Predvideva se uporaba modulacije 64QAM, saj za nižje načine ni utemeljenega razloga. Glede varovalnega intervala je smiselna uporaba parametra ¼, saj to zahteva velikost enofrekvenčnih omrežij v nekaterih delih. Kapaciteto tako določa kodno razmerje, ki je kompromis med kapaciteto in robustnostjo omrežja oziroma multipleksa. Trenutna kapaciteta multipleksa A znaša 19,9 MBit/s z uporabo kodnega razmerja 2/3. Agencija ocenjuje, da bo za komercialni multipleks kodno razmerje ¾ ustreznejše – kapaciteta takšnega multipleksa bi tako znašala 22 MBit/s.

Cena oddajanja v načrtovanem omrežju

Agencija je razvila stroškovni model z namenom izračuna cene digitalnega multipleksa na trgu prenosa programskih vsebin prek digitalnega prizemnega oddajnega omrežja. Model je oblikovala po principu »bottom up« (od spodaj navzgor), in sicer za tri različne stopnje pokritosti: 89-, 95- in 98-odstotna pokritost prebivalstva v Republiki Sloveniji (ob predpostavki polne zasedenosti). Za posamezno zahtevano pokritost je agencija ocenila potrebno število oddajnih točk. Izhajala je iz predpostavke, da bo operater uporabil obstoječe oddajne točke RTV Slovenija. V modelu so tako uporabljene cene kolokacije iz trenutno veljavnega cenika RTV Slovenija. V modelu je agencija upoštevala investicijo v omrežje (oddajniki, mikrovalovne zveze, glavna postaja) in pri tem potrebno investicijo ocenila na podlagi cenikov proizvajalcev. Za potrebe stroškovnega modela je agencija ocenila, da je primerna in pričakovana življenjska doba opreme 10 let, kar pomeni, da znaša letna stopnja amortizacije 10 %. V modelu je agencija upoštevala tudi ustrezne operativne stroške in uporabila 10-odstotni donos na kapital (WACC).  

 

Iz modela tako izhajajo naslednje cene:

 

89 % pokritost

95 % pokritost

98 % pokritost

Število potrebnih oddajnikov

26

100

160

Cena 1 Mbit/s na leto

60.788 €

87.217 €

105.707 €

Cena 1 Mbit/s na mesec

5.066 €

7.268 €

8.809 €

Tabela: Cena za 1 Mbit/s ob predpostavki, da je kapaciteta multipleksa 22 Mbit/s

 

Agencija predvideva, da naslednje nacionalno omrežje ne bo doseglo pokritosti, ki jo danes dosega omrežje multipleksa A (prek 98 %), saj bi to pomenilo zelo visoko ceno oddajanja. Na podlagi analize različnih stopenj pokritosti v povezavi s ceno storitve agencija ocenjuje, da 95-odstotna stopnja pokritosti prebivalstva RS televizijskim programom še vedno zagotavlja pokritost, ki je primerljiva s pokritostjo omrežja multipleksa A, hkrati pa je cena na prebivalca za tako pokritost še sprejemljiva.

Zaupnost

Odgovore bomo obravnavali v skladu z zaupnostjo, ki jo določijo respondenti sami. Sodelujoče prosimo, da odgovore s podatki, ki so poslovna skrivnost, ustrezno označijo v za to predvidenem oknu na koncu vprašalnika.

Vprašalnik

Ime in priimek:
Naslov:
Podjetje:
Telefon:
E-pošta:

1. Ali oddajate oziroma ali bi oddajali svoj(-e) televizijske program(-e) oziroma druge storitve na digitalni prizemni platformi?


DA
1.1. Prosimo, da karseda natančno geografsko in v odstotkih določite želeno pokritost.

1.2. V primeru, da oddajate ali bi želeli oddajati prek omrežja z nacionalnim pokrivanjem, nas zanima:

1.2.1. Kolikšno pokritost bi po vaši oceni – glede na zgoraj predstavljeni stroškovni model in cene posameznih stopenj pokritosti – moral zagotavljati mulitpleks C, da bi bili na njem pripravljeni razširjati svoj(-e) televizijski(-e) program(-e)?
1.2.2. Katera geografska območja oziroma kraji morajo biti, glede na vaše potrebe, obvezno vključena? Prosimo, navedite jih poimensko oziroma povejte kriterije, na podlagi katerih se odločate za prizemno pokrivanje določenega območja (npr. število prebivalstva, gostota poseljenosti, dostopnost, alternativne distribucijske platforme).
1.3. Kolikšna bitna hitrost z upoštevanjem uporabe sistema MPEG-4 po vašem mnenju zadostuje za zvok in sliko vašega televizijskega programa? (Za zvok navedite tudi število kanalov (oziroma način), za sliko pa razločljivost, za katero navajate bitne hitrosti.) Z najmanj kolikšno bitno hitrostjo bi še bili zadovoljni, če bi to pomenilo prihranek pri ceni storitve?
1.4. Bi bili pripravljeni svoj program znotraj multipleksa razširjati na način deljenega oddajnega časa s programom drugega izdajatelja (time sharing)?
1.5. Ali načrtujete oziroma bi bili pripravljeni poleg televizijskih programov na digitalni prizemni platformi ponuditi še kakšno storitev? Katero in pod kakšnimi pogoji (pokritost, cena, tehnične zahteve, standardi in minimalna bitna hitrost v povezavi z želeno kakovostjo slike in zvoka, zakonska ureditev)?
1.6. Glede na vse večjo rabo prenosnih naprav za gledanje avdiovizualnih vsebin, ali bi bili pripravljeni kljub posledično višji ceni storitve podpreti izgradnjo omrežja, ki bi z večjo gostoto oddajnikov omogočalo kakovostno sprejemanje televizijskega signala tudi na prenosnih napravah v zaprtih prostorih (ang. indoor portable reception)?
NE
1.7. Kako sedaj razširjate svojo (-e) AVMS?
1.8. Koliko plačujete za posamezen program/storitev na posamezni platformi?
1.9. Ali obstaja možnost, da bi vas v določenih razmerah oziroma pod določenimi pogoji oddajanje na prizemni platformi zanimalo? V kakšnih razmerah? Pod kakšnimi pogoji? S kolikšno pokritostjo oziroma na katerih območjih? (Pomoč pri odgovoru: primeri izračunov cen v besedilu zgoraj)
1.10. Ali bi možnost, da si kapacitete znotraj multipleksa, ki zadoščajo za prenašanje enega televizijskega programa, delite z drugim televizijskim programom na način deljenega oddajnega časa (time sharing), povečala vaše zanimanje za razširjanje na prizemni platformi? Če da, s kolikšnim pokrivanjem (nacionalnim, regionalnim, lokalnim)?

2. Kako ocenjujete razvojne možnosti prizemne televizije?

2.1. Kje vidite vlogo prizemne televizije v Sloveniji v naslednjih desetih letih?
2.2. Ali menite, da bi v ustreznih razmerah v Sloveniji lahko ohranili ali povečali delež gledalcev, ki televizijski signal sprejemajo prek prizemne platforme?
2.3. Prosimo, navedite nekaj ukrepov, ki bi lahko prispevali h krepitvi položaja prizemne televizije v Sloveniji.
2.4. Ali se vam zdi plačljiva televizija na prizemni platformi smiselna? Zakaj da? Zakaj ne?
2.5. Ali podpirate uvajanje HDTV na prizemni platformi? Zakaj da? Zakaj ne?
2.6. Ali podpirate postopno uvajanje sistema DVB-T2? Zakaj da? Zakaj ne?
3. Vpišite številke vprašanj, katere obravnavate kot zaupne (npr. 1.2.1., 1.4., 2.1.).
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00

© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.