Agencija je v mesecu novembru in decembru 2017 s pomočjo zunanjega izvajalca izvedla periodično Raziskavo o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij v oktobru 2017 in Analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah.
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so izdatki za elektronske komunikacije v gospodinjstvih (vključno z mobilno telefonijo) za polovico vprašanih znašali med 26 in 70 EUR. Več kot četrtina vprašanih (28%) je za elektronske komunikacije v mesecu oktobru 2017 plačala več kot 70 EUR, 5% vprašanih pa je plačevalo manj kot 25 EUR. 28% vprašanih je odgovorilo, da je zaradi previsokih stroškov že razmišljalo o prekinitvi naročniškega razmerja za posamezne storitve.
Ključni dejavniki pri izbiri ponudnika interneta so kvaliteta storitev, cena in paketna ponudba. V primerjavi s preteklimi leti se je močno znižala pomembnost dejavnika visoka hitrost interneta, ki je iz lanskoletnih 41% padla na 6%. Še vedno obstaja velik delež končnih uporabnikov, ki za hitrejši internet niso pripravljeni plačati več.
Najpomembnejši razlog za menjavo ponudnika paketnih storitev je nižja cena, ki pa mu tesno sledi kvaliteta storitev. Najpogostejša težava, s katero se srečuje skoraj vsak drugi anketiranec, je prekinjanje delovanja interneta. S prekinitvami v delovanju se gospodinjstva srečujejo ne glede na hitrost dostopa. Raziskava kaže, da višja kot je hitrost dostopa do interneta, manj je težav pri uporabniški izkušnji. Gospodinjstva, ki imajo hitrost dostopa večjo od 20Mb/s, se nadpovprečno strinjajo, da imajo v paketu svojega operaterja vključeno več kot potrebujejo.
Največ anketiranih gospodinjstev uporablja storitve kabelske televizije, sledi ji IP televizija. Končni uporabniki se odločajo za izbran tip dostopa do televizije zato, ker je v paketu, sledi razlog dodatne storitve, šele na tretjem mestu se nahaja programska shema, ki pa ji delež v primerjavi s preteklimi leti pada.
Skoraj polovica anketirancev napoveduje v prihodnosti intenzivnejšo uporabo funkcije časovnega zamika, predvajanje vsebin neposredno z interneta, video na zahtevo, storitve e-uprave ter delo in izobraževanje na daljavo.
Večina vprašanih je seznanjena z namenom uporabe in možnostjo brezplačnega klica na številke 112 in 113. Nasprotno je s poznavanjem številke 116, kot enotne evropske številke za storitve z družbeno vrednostjo (npr. dežurna telefonska številka 116 000 za prijavo pogrešanih otrok), saj jo pozna le 10% vprašanih.
