Na agencijo se je v zadnjem času obrnilo več uporabnikov z vprašanji, ali opravljanje storitve dostave hrane pomeni izvajanje poštnih storitev ter ali je v tem primeru treba karkoli obveščati agencijo oziroma so hoteli obvestiti agencijo o izvajanju storitev, kot predpogoj za vpis v Poslovni register Slovenije ob registraciji dejavnosti H53.200 Druga poštna in kurirska dejavnost.
Agencija pojasnjuje, da je poštna storitev storitev, ki vključuje sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk v notranjem ali čezmejnem poštnem prometu, pri čemer je poštna pošiljka vsaka pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg pošiljk korespondence med poštne pošiljke spadajo še npr. knjige, katalogi, časopisi, periodični tisk, poštni paketi, ipd. (16. točka 2. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15; v nadaljevanju: ZPSto-2)).
Izvajanje poštnih storitev ureja 24. člen ZPSto-2, ki določa, da lahko poštne storitve, ob upoštevanju bistvenih zahtev, izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej obvesti agencijo. V obvestilu mora navesti ime firme, naslov ali sedež, statusno obliko podjetja, v kateri namerava izvajati poštne storitve in podrobnosti o vrstah poštnih storitev, ki jih namera izvajati, ter priložiti izjavo o vrsti dejavnosti, ki jo namerava opravljali v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti. Agencija pojasnjuje, da obvestilo agencije ni predpogoj za vpis v Poslovni register Slovenije, temveč je registrirana dejavnost v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti predpogoj za obvestilo agencije.
Glede obveščanja izvajalcev dostave hrane o izvajanju dejavnosti poštnih storitev je mnenje agencije, da hrana ne spada med poštne pošiljke (ne med pošiljke korespondence, knjige, kataloge, časopise, periodični tisk ali pakete) ter zato dostava hrane ne predstavlja izvajanja poštnih storitev. Agencija pri tem dodaja, da v primeru, ko posamezen izvajalec razširi izvajanje dejavnosti npr. na dostavo knjig, saj slednje spadajo med poštne pošiljke in bi zato v takšnem primeru lahko šlo za izvajanje poštnih storitev, o morebitnem izvajanju poštnih storitev obvesti agencijo. Ob natančni preučitvi opisa storitve bo agencija presodila ali gre v tem primeru za izvajanje poštnih storitev.
Agencija še pojasnjuje, da dostavljalci, ki nameravajo kot pogodbeni podizvajalci v imenu in za račun drugega podjetja (npr. platforme za dostavo hrane) izvajati distribucijo in dostavljati stvari, niso izvajalci poštnih storitev, zato obveščanje agencije ni potrebno. V kolikor pa uporabnik namerava izvajati prenos poštnih pošiljk v lastnem imenu in za lasten račun (pošiljka je v prenos predana izvajalcu, ki ima s pošiljateljem sklenjeno pogodbeno razmerje, in izvajalec nato dostavi pošiljko uporabniku), mora o tem obvestiti agencijo, ki po izvedeni presoji izvede vpis v evidenco izvajalcev poštnih storitev. Slednje pa ni potrebno v primeru, če pošiljatelj sam, v lastni režiji, opravi prenos svoje poštne pošiljke do naslovnika (npr. dostava spletnega nakupa s strani prodajalca).
