Pojasnilo direktorice v povezavi s podeljevanjem testnih frekvenc za 5G tehnologijo

Torek, 09.10.2018

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) je zaznala, da v zadnjih dneh v medijih prihaja do dezinformiranja in pomanjkljivega razumevanja delovanja agencije pri podeljevanju testnih frekvenc za 5G tehnologijo, in sicer kljub številnim odgovorom na različna novinarska vprašanja. Zato želim kot direktorica agencije podati naslednje pojasnilo za medije:

 

Celoten postopek se je pričel z objavo Akcijskega načrta “5G za Evropo” s strani Evropske komisije (v nadaljevanju: EK) dne 14. 9. 2016. Navedeni načrt spodbuja vseevropske večdeležniške preizkuse kot katalizator preobrazbe tehnoloških inovacij v zaključene poslovne rešitve. Na podlagi objavljenega akcijskega načrta so se še isti mesec (torej še pred menjavo vodstva agencije) pričele aktivnosti na nacionalnem in mednarodnem nivoju za pobudo za 5G projekt za javno varnost ter zaščito in reševanje (PPDR). V nadaljevanju je agencija na svoji spletni strani do danes objavila  tri pobude za prijavo projektov za prva testiranja ter prihodnjo rabo tehnologije 5G.

 

Na drugo pobudo se je odzvalo več deležnikov, ki so se potem skupaj povezali v skupino 5G za PPDR. V skupino so bili vključeni: Telekom Slovenije, Iskratel, Ericsson, Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava za zaščito in reševanje, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informacijsko družbo in agencija. V okviru tega projekta je agencija nudila podporo pri zagotavljanju mednarodnosti projekta na regulatornem nivoju in ponudila testne frekvence.

 

V okviru delovanja tega projekta je bila izpostavljena potreba po podaljšanju obdobja podelitve testnih frekvenc, saj razpisani evropski projekti trajajo dalj časa. Ob tem po vedenju agencije ni bilo podane nobene pobude za potrebe podeljevanja testnih frekvenc za daljše obdobje za projekte na nacionalnem nivoju. Sprememba zakona se je izvedla v času, ko je bil ta že »odprt« zaradi implementacije Direktive EK o znižanju stroškov gradnje širokopasovnih omrežij visokih prenosnih hitrosti.

 

Agencija je za testiranja ponudila proste frekvence v frekvenčnem pasu 3.400 – 3.800 MHz in v pasu 700 MHz, vendar le do predvidenega začetka uporabe teh v komercialne namene na podlagi podelitve z javnim razpis z javno dražbo. Del pasov v 3.400-3.800 je do oktobra 2021 lokalno zaseden z Wimax, tako, da agencija testne frekvence v tem pasu lahko podeli za obdobje do treh let, vendar ne dalj kot do izteka veljavnosti obstoječih odločb o dodelitvi (ODRF) prej navedenih radijskih frekvenc, torej do oktobra 2021.

 

Za frekvence v pasu 700 MHz pa je predviden razpis z javno dražbo za komercialne namene z začetkom v tem letu in dokončno podelitvijo v prvi polovici naslednjega leta, zato je agencija testne frekvence v tem pasu podelila le do 31. 1. 2019, ko je bil predviden zaključek javne dražbe. Agencija je tako omogočila, da se proste in še neizkoriščene frekvence do podelitve teh frekvenc z javno dražbo uporabijo za testne namene.

 

Pri začetku izvedbe javnega razpisa z javno dražbo v frekvenčnem pasu 700 MHz je agencija skladno z ZEKom-1 vezana na predhodno pridobitev soglasja Vlade RS na osnutek Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, pri čemer se je postopek pridobitve soglasja zavlekel zaradi ponovne predložitve tega osnutka Strategije v javno posvetovanje za 30 dni.

 

Agenciji je obveznost priprave Strategije upravljanja z radiofrekvnečnim spektrom naložil ZEKom-1C avgusta 2017 z določitvijo roka dokončanja le-te najkasneje do 20. 8. 2018. Tako je agencija pri pripravi predmetne strategije sledila zakonsko določenemu roku.

 

Agencija je v osnutku strategije in v svojem načrtu dela za leto 2018, na podlagi predhodno ugotovljenega interesa deležnikov na trgu za pridobitev frekvenc v pasu 700 MHz za komercialne namene in na podlagi tega pridobljenih usmeritev Ministrstva za javno upravo, predvidela javni razpis z javno dražbo že v letu 2018, zato je osnutek strategije predložila v postopek pridobivanja soglasja na Vladi RS že maja 2018. Poleg tega agencijo sklep (EU) 2017/899 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 5. 2017 o uporabi frekvenčnega pasu 470-790 MHz v EU zavezuje, da do 30. 6. 2020 podeli frekvence v pasu 700 MHz. Tako agencija namerava omogočiti predvidljivo okolje za deležnike na trgu.

 

Agencija testne frekvence skladno z zakonodajo in pozivom podeljuje za omejena geografska območja in omejen čas trajanja. Pri tem skrbi, da se lahko na določenem območju podeli testne frekvence več zainteresiranim deležnikom in ne le enemu, ter na način, da interes ne bi presegel njihove razpoložljivosti na določenem območju. Agencija pri podeljevanju testnih frekvenc sledi zakonu in jih podeljuje na vlogo predlagatelja. V kolikor je vlogi predloženo tudi dokazilo o predhodni potrditvi projekta in sredstev s strani EK, lahko predlagatelj pridobi testne frekvence za obdobje do največ treh let z prej navedenim omejitvami. V primeru da pa ne gre za s strani EK predhodno potrjen projekt, pa za obdobje do 90 dni. Za testne frekvence zakon ne predvideva plačila nadomestila za učinkovito rabo omejene javne dobrine v državni proračun, so pa imetniki zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc, tako kot vsi ostali imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.

 

Način podeljevanja, ki ga trenutno predvideva zakon, je primerljiv s prakso drugih evropskih regulatorjev v državah članicah pri podeljevanju testnih frekvenc za testiranje 5G tehnologije.

 

Agencija je do danes ugodila vsem prejetim vlogam vseh predlagateljev. Deležniki, ki so do danes prejeli testne frekvence, so:

 

AMZS:

  • 100 MHz v pasu 3400 – 3800 MHz do 13.7.2021 za CVV Vransko
    za projekte H2020 BRAVE (BRidging gaps for adoption of Automated VEchiles), projekt Danube področja RADAR (Risk Assesment of Danube Area Roads), ki se izteče 31. 5. 2021.  Avtomobilistična zveza FIA pa sodeluje v projektu H2020 Drive2TheFuture,kjer je AMZS zunanji izvajalec. V Ljubljani AMZS sodeluje z BTC.

BTC:

  • v pasu 703 - 733 MHz/758 - 788 MHz do 31. 1. 2019 za Evropski razvojni projekt InnoHPC Interreg (uporaba HPC za samovozeča vozila), pod pogojem, da  se mora  imetnik izogibati motnjam v frekvenčem pasu 723 - 733 MHz v paru z 778 - 788 MHz, družbi A1 d.d, v primeru, da ji bo izdana ODRF za testiranje na lokaciji Šmartinska 134 b.
  • v pasu 3410 - 3800 MHz/3410 - 3800 MHz do 28. 5. 2021 za preizkušanju novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov v okviru Evropskega razvojnega projekta InnoHPC Interreg (uporaba HPC za samovozeča vozila), pod pogojem, da  se mora  imetnik v frekvenčnem pasu 3700 - 3800 MHz, izogibati motnjam družbi A1 d.d, v primeru, da ji bo izdana ODRF za testiranje na lokaciji Šmartinska 134 b. Iztek projekta je 30. 6. 2019.
  • V Ljubljani BTC tudi sodeluje z AMZS v projektu H2020 BRAVE (BRidging gaps for adoption of Automated VEchiles), ki se izteče 31. 5. 2021.

 

Elektro Gorenjska:

  • 2 x 3 MHz v 700 MHz pasu do 31.1.2019 za območje Gorenjske
    za evropska projekta STORY (traja do  30.4.2020) in TDX-ASSIST (traja do 30. 9. 2020).

 

Internet Institute

  • 2 x 10 MHz v 700 MHz pasu do 31. 1. 2019 na območju dela Ljubljane
    za testiranje v okviru evropskega projekta H2020-EU.2.1.1. - INDUSTRIAL LEADERSHIP - Leadership in enabling and industrial technologies - Information and Communication Technologies (ICT) – MATILDA, ki traja do 30. 11. 2019.

 

Telekom Slovenije (ni evropski projekt):

  • 2 x 10 MHz v 700 MHz pasu do 31. 10. 2018 za Ljubljano 2 lokaciji
  • 2 x 10 MHz v 700 MHz pasu za 2 lokaciji: Ljubljana in Vir Silos do 31. 1. 2019
  • 100 MHz v pasu 3500 – 3600 MHz do 31. 10. 2018 za Ljubljano 2 lokaciji
  • 100 MHz v pasu 3500 – 3600 MHz za 2 lokaciji: Ljubljana in Vir Silos do 31. 1. 2019

 

Po vedenju agencije se pripravljajo tudi novi projekti za testiranje 5G tehnologije, tako da pričakuje nove vloge. 5G pobuda objavljena na spletnih straneh agencije (3) so še vedno veljavne.

 

Kot že omenjeno, se testne frekvence podeljuje na vlogo za omejeno območje in krajše obdobje, medtem ko se frekvence za komercialno rabo podeljuje z javnim razpisom z javno dražbo z nacionalnim pokrivanjem za obdobje skladno z zakonom (trenutno 15 let). Agencija na vsebinski del poglavja 5G pobuda osnutka Strategije o upravljanju z radiofrekvenčnim spektrom, prav tako pa tudi vseh treh objavljenih pobud na spletni strani ni prejela nobenih pripomb, tudi ne v javnem posvetovanju in medresorski obravnavi v postopku pridobivanja soglasja Vlade RS.

 

Agencija predvidenega postopka za začetek javnega razpisa z javno dražbo za podelitev frekvenc v pasu 700 MHz za komercialne namene še ni začela. Postopek se bo začel skladno z usmeritvami Ministrstva za javno upravo po pridobitvi soglasja Vlade RS na osnutek Strategije upravljanja radiofrekvenčnega spektra, predvidoma še v tem letu. Za frekvence v pasu 3.400-3.800 MHz pa predvidoma v letu 2019 oz. 2020 z začetkom veljavnosti po poteku veljavnosti ODRF-jev za frekvence za  storitev WIMAXa. Pred objavo javnega razpisa bo agencija skladno z zakonodajo predlagala v potrditev Vladi RS izklicne cene. Prav tako bo pred tem v javno posvetovanje predložen tudi informativni memorandum (osnutek razpisen dokumentacije), ki bo opredeljeval predmet in pogoje javnega razpisa ter pravila draženja. Po tem bo agencija objavila sklep o uvedbi javnega razpisa v Uradnem listu RS. V tem postopku bodo lahko za frekvence skladno z zakonodajo kandidirali le operaterji, ki so pri agenciji vpisani v register operaterjev storitev elektronskih komunikacij. Predhodna uporaba testnih frekvenc v teh pasovih ne bo omogočala nobene prednosti pri možnostih pridobitve frekvenc za komercialne namene. Za pridobitev frekvenc za komercialno uporabo bodo dražitelji, ki bodo uspešni na javni dražbi in bodo pridobili frekvence, plačali tudi nadomestilo za uporabo omejene naravne dobrine v državni proračun, kot se je to zgodilo pri podeljevanju frekvenc v letu 2014, ko se je v paketu podeljevalo frekvence v več frekvenčnih pasovnih in ne le v enem, kot je to v primeru 700 MHz.

 

Agencija je želela s podanimi 5G pobudami omogočiti deležnikom na slovenskem trgu, da v čim zgodnejši fazi razvoja te tehnologije opravijo testiranje novih funkcionalnosti 5G tehnologije in s tem omogočijo hitrejši razvoj trga ter njegovo vključenost na evropskem in svetovnem nivoju. 5G je nadaljevanje predhodnih tehnologij in predstavlja tehnološki preboj, saj predvideva giga bitne prenosne hitrosti, zakasnitve, ki bodo omogočale prenos podatkov v realnem času, ter množične komunikacije stroj-stroj (angl. Machine to Machine communication - M2M), poznani tudi pod imenom internet stvari (angl. Internet of Things - IoT).

 

Razvoj gre namreč v smeri čim cenejših naprav z vgrajenimi SIM karticami (angl. Electronic SIM – e-SIM) in majhno porabo energije. Te naprave bodo gonilo avtomatizacije industrije (t. i. industrija 4.0), avtomatiziranega prometa (t. i. avtonomna vožnja), pametnih mest, pametnega doma, pametnih zgradb in podobno. 5G omrežje podpira koncept omrežnih rezin (angl. network slicing), ki omogoča nastavitev in uporabo omrežnih elementov in funkcij glede na potrebe določene vertikale oziroma aplikacije ter orkestracijo (usklajeno delovanje) storitvenih gradnikov.

 

Sistem bo omogočal vzpostavitev novih vertikal in storitev na načine, ki danes na obstoječih rešitvah niso mogoči. Tehnologija 5G bo poleg mobilnih tehnologij vključila tudi druge segmente gospodarstva in prinesla tehnološko-socialni napredek in izboljšala kakovost življenja. Pričakuje se tudi razvoj danes še nepredstavljivih novih naprav, ki bodo dodatno pospešile razvoj elektronske industrije in z njo povezanih dobaviteljev aplikacij in vsebin.

 

 

mag. Tanja Muha, direktorica AKOS

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00
Brezplačna stevilka 080 2735
PON - PET 9:00 - 13:00
© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.