Agencija ponovno podaja pojasnila v zvezi s frekvencami družbe Telemach in obenem zavrača navedbe ministra za javno upravo Rudija Medveda za časnik Delo.
Agencija je dne 15. 7. 2019 prejela sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je to ugodilo predlogu družbe Telemach za izdajo začasne odredbe, zato se učinkovanje odločbe agencije z dne 31. 5. 2019, odloži do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu. Kot je agencija pojasnila prejšnji teden, je z odločbo z dne 31. 5. 2019 odločila, da se vloga pravnega prednika družbe Telemach iz leta 2008 (družbe Tušmobil) za dodelitev radijskih frekvenc 2 x 5 MHz v pasu 2100 MHz, zavrne, in da se odločba o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 8. 4. 2008 razveljavi z dnem 30. 9. 2019. Frekvence, ki so predmet navedene odločbe, je agencija nameravala podeliti na javnem razpisu z javno dražbo, zato je na Vlado RS naslovila predlog za soglasje o najmanjši višini zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (izklicno ceno) v radiofrekvenčnem pasu 2100 MHz FDD ter o načinu njenega plačila. Ker se tako učinkovanje odločbe agencije z dne 31. 5. 2019 zaradi ugoditve zahtevi za izdajo začasne odredbe odloži do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu, je agencija prekinila postopek priprave javnega razpisa do odločitve sodišča in o tem nemudoma obvestila Ministrstvo za javno upravo.
Agencija ob tem ponovno poudarja, da je razlog za takšno odločitev sodba Upravnega sodišča RS, ki je zadevo iz leta 2008 ponovno vrnilo agenciji v ponovno odločanje in na katerega pravno mnenje je agencija vezana. Agencije je v obnovljenem postopku sledila napotilom Upravnega sodišča RS v sodbi opr. št. U 1181/2015-49 z dne 28. 11. 2017, ki je v 34. točki obrazložitve sodbe agenciji dalo jasno navodilo: "da mora Agencija v obnovljenem postopku, ob sodelovanju Telekoma Slovenije, sprejeti odločitev o tem, ali je ODRF št. 657509 mogoče pustiti v veljavi ali pa jo nadomestiti in odločiti z zavrnitvijo vloge za dodelitev radijskih frekvenc ter s tem omogočiti nov, zakonito – zdaj po ZEKom-1 – voden postopek za dodelitev predmetnih frekvenc (po opravljenem javnem razpisu ali brez, če ta ne bi bil potreben), in v katerem bi imel predlagatelj možnost v skladu z zakonom pridobiti položaj aktivne stranke«. Sodišče je v zvezi s tem še dodalo, da je treba upoštevati, da se v obnovljenem postopku odloča na podlagi materialnega predpisa, ki je veljal v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove postopka.
V zvezi z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, s katero so bile dne 8. 4. 2008 družbi Tušmobil (danes Telemach) podeljene radijske frekvence 1950 - 1955 MHz v paru z 2140 - 2145 MHz za opravljanje storitev javnih mobilnih radiokomunikacij – UMTS/IMT-2000, so operaterji Si.mobil (danes A1), Mobitel (danes Telekom Slovenije), Amis (danes A1) in Debitel maja 2008 vložili predloge za obnovo postopka, o katerih je agencija v preteklosti večkrat odločala in predloge zavrgla oziroma zavrnila, vendar so bile njene odločitve s strani Upravnega oziroma Vrhovnega sodišča RS odpravljene. Nazadnje je pri predlogu za obnovo postopka vztrajal le še Telekom Slovenije. O njegovih zahtevah se je odločalo od leta 2012 dalje, odločitve sodišč pa so si nasprotovale. Agencija je namreč že julija 2015 na podlagi sodne odločbe odločila na podoben način kot zdaj. Tudi takrat je Telemach vložil tožbo in zadržal izvršitev z začasno odredbo s sklepom Vrhovnega sodišča RS.
V zvezi z izjavo ministra za javno upravo Rudija Medveda za današnje Delo: »Akos je ministrstvo stisnil v kot z izklicno ceno za dražbo odvzetih frekvenc mobilne telefonije družbi Telemach. Gradivo, ki so ga nam poslali, je bilo tako nekonsistentno, da ga ni bilo mogoče poslati v vladno odločanje. Vrnili smo ga z napotilom, da ga ustrezno popravijo. In kaj smo dobili? Pojasnilo , da bi bilo odločanje vlade v tem trenutku brezpredmetno, saj je upravno sodišče zadržalo izvajanje postopka javne dražbe«, agencija pojasnjuje, da je že dne 19. 4. 2019 na Ministrstvo za javno upravo poslala predlog za podajo soglasja glede izklicne cene za predmetne frekvence, dne 18. 6. 2019 je po ustnem zaprosilu ministrstvu posredovala dodatna pojasnila, ki naj bi služila kot pomoč za boljšo predstavitev gradiva na seji Vlade RS, dne 24. 6. 2019 je agencija ministrstvu posredovala dopis, v katerem je ministrstvo zaprosila za pojasnila, zakaj predlog izklicne cene ni bil obravnavan na seji Vlade RS, dne 3. 7. 2019 pa je ministrstvu poslala še urgenco v zvezi s tem. Ker je v vmesnem času Telemach sprožil upravni spor in vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki ji je bilo s sklepom Upravnega sodišča RS z dne 11. 7. 2019 ugodeno, je agencija dne 15. 7. 2019 o tem obvestila ministrstvo ter dodala, da aktivnosti v zvezi s podajo soglasja glede izklicne cene niso več potrebne.
Ministrstvo do objave današnjega članka v časniku Delo agencije ni obvestilo o »nekonsistentnosti« predloga izklicnih cen, prav tako agenciji ni posredovalo odgovorov na vprašanja in urgenco, v katerih je agencija ministrstvo zaprosila za pojasnila in dodatne usmeritve.
Minister za javno upravo Rudi Medved naj bi bil kritičen do vodstva agencije tudi zaradi odnosa do Sveta agencije, »ki z marsičim ni seznanjen, na primer ni bil seznanjen z odločitvijo o Telemachu«. V zvezi s tem agencija pojasnjuje, da Svet agencije po Zakonu o elektronskih komunikacijah nima pristojnosti odločanja ali nadzora agencije v konkretnih postopkih. Vsebinske odločitve v konkretnih upravnih postopkih, kar odločitev v zadevi Telemach nedvomno je, zato niso zadeve, s katerimi bi agencija seznanjala Svet agencije.
Iz vsebine članka, v katerem je omenjeno tudi »poročilo o nekaterih postopkih« agencije, ki ga Ministrstvo za javno upravo pripravlja za Vlado RS, je mogoče sklepati, da ima ministrstvo oz. minister konkretne pripombe na delo agencije oziroma vodstvo agencije. Agencija ob tem poudarja, da do danes z njimi ni bila seznanjena. Na agenciji je v tem letu potekal nadzor nad zakonitostjo njenega delovanja, ki ga je opravilo 6 ministrstev: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Inšpektorat za delo) in Ministrstvo za finance (Urad za nadzor proračuna). Vsa ministrstva razen Ministrstva za javno upravo so agencijo seznanila z ugotovitvami opravljenega nadzora. Štiri ministrstva niso ugotovila nobene nepravilnosti. Ministrstvo za finance je agenciji naložilo dva ukrepa, ki jih agencija že izvaja. Ministrstvo za javno upravo pa z ugotovitvami nadzora agencije ni seznanilo.
