Agencija letos praznuje 20. obletnico ustanovitve, ki jo je v četrtek obeležila z virtualno mednarodno konferenco "Regulacija za digitalno prihodnost". Celodnevna konferenca je povezala slovenske in tuje strokovnjake, ki so ob nagovoru direktorice agencije, mag. Tanje Muha, na posameznih panelnih razpravah osvetlili aktualna vprašanja in izzive digitalizacije ključnih področij v pristojnosti agencije.
Na celodnevni konferenci so na uvodnem panelu "Spodbujanje povezljivosti" izpostavili pomembnost širitve visokohitrostnih povezav, ki je še posebej očitna v luči pandemije covid-19, ter pristop EU k nadaljnjemu razvoju na tem področju. O temi so razpravljali Carlota Reyners Fontana (Evropska komisija), Joăo Gonçalves (ANACOM), Guillaume Mellier (Arcep), ter predstavnika agencije. Predstavljen je bil francoski model simetrične regulacije dostopovnega omrežja in portugalski pristop k evidentiranju omrežij. Predstavnika agencije, vodja Sektorja za regulacijo telekomunikacij in Sektorja za ekonomske analize Nataša Vidmar Kraljević, in vodja Sektorja za spremljanje investicij Primož Uršič, sta skozi razpravo predstavila tudi glavne aktivnosti, ki jih agencija izvaja v okviru spodbujanja povezljivosti, in sicer spodbujanje učinkovite konkurence na trgu z ex-ante regulacijo upoštevnih trgov širokopasovnega dostopa ter spodbujanje gradenj in souporaba obstoječe infrastrukture, ki sta tudi glavni gonili investicij v nova zelo visokozmogljiva omrežja. Ravno tako sta poudarila pomembnost zagotavljanja univerzalne storitve širokopasovnega dostopa ter ozaveščanje končnih uporabnikov o varni uporabi interneta (informacijska pismenost, varnost, zasebnost).
Slovenski in tuji sogovorniki so na panelu "Priložnosti 5G" med drugim spregovorili o tem, kakšni bodo prihodnji 5G ekosistemi in poslovni modeli ter kakšen bo vpliv teh sprememb na trg. Sodelujoči, Eric Fournier (Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra), Pavel Šistek (CTU) ter predstavnica agencije, vodja Sektorja za upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom, mag. Janja Varšek, so predstavili prakse in korake pri uvajanju 5G omrežij, nadaljnje plane pri podeljevanju preostalih za to tehnologijo pomembnih radiofrekvenčnih pasov, pomena vertikal in prihajajočega WRC srečanja.
Panel "Pasti digitalizacije za končne uporabnike" je v ospredje postavil različne vidike zagotavljanja varnosti omrežij in varne rabe storitev. Sodelujoči, med njimi Tadej Hren (SI-CERT), Frederico Oliveira Da Silva (BEUC), mag. Domagoj Maričić (HAKOM) ter predstavnika agencije, vodja Sektorja za nadzor operaterjev Katja Kmet Vrčko in vodja Sektorja za pravne zadeve, mag. Mark Pohar, so predstavili na eni strani zelo praktične primere pasti, ki pretijo na končne uporabnike na spletu, hkrati pa so osvetlili precej podroben zakonodajni pregled tega izredno dinamičnega področja. Predstavljene so bile tudi prakse na področju reševanja uporabniških sporov.
Na panelu "Zaščita potrošnikov AV medijskih vsebin in vloga regulatorjev v luči nove AVMS Direktive" so tematiko osvetlili Marta Sanagustin (Evropska komisija), dr. Lubos Kuklis (EPRA), Ania Helseth (Facebook) in predstavnik agencije, vodja Sektorja za elektronske medije Tomaž Gorjanc. Kot je pokazala razprava, potrošniki avdiovizualnih medijskih vsebin širijo svoj nabor virov informiranja in drugih oblik konzumacije avdiovizualnih medijskih vsebin, a ob tem tvegajo izpostavljenost dezinformacijam, zavajajočim vsebinam, otrokom potencialno škodljivim vsebinam ter drugim podobnim pastem sodobne množične medijske komunikacije. Zaradi tega evropski regulatorni okvir tudi širi področja medijske regulacije na ponudnike platform za izmenjavo video vsebin. Zaključek razprave je nakazal, da nas ustvarjalce medijskih vsebin, njihove ponudnike in distributerje ter medijske regulatorje že sedaj in v prihodnosti čaka še veliko novih izzivov in odgovornosti, da ustvarimo karseda varno in uporabnikom prijazno okolje za potrošnjo medijskih vsebin.
Aktualne izzive na zadevnem področju so obravnavali tudi na panelu "Priložnosti in izzivi digitalizacije za poštni in dostavni sektor", o katerih so razpravljali Emma Maraschin (PTS), dr. Robert Pochmarski (Evropska komisija), Teja Štivan (TIRS) in predstavnik agencije, vodja Sektorja za regulacijo in nadzor trga poštnih storitev, dr. Til Rozman. Izpostavljeno je bilo, da vpliv digitalizacije na trg ni enoznačen, saj se količine pisemskih pošiljk znižujejo, obenem pa se povečuje število paketnih pošiljk. Sodobne tehnologije, kot so paketomati, avtomatizirano sortiranje pošiljk, dostava z droni in samovozečimi vozili, 5G, veriženje blokov in številne druge tehnologije predstavljajo velike priložnosti za poštne operaterje. Izpostavljen je bil tudi švedski primer prilagajanja regulacije spremenjenim potrebam uporabnikov. Nadalje sta bila v razpravi posebna poudarka namenjena tudi varstvu pravic uporabnikov poštnih storitev zlasti v primeru spletnih nakupov ter pomenu evropskega zelenega dogovora za poštni sektor.
Konferenca se je zaključila s panelom "Vidiki digitalizacije železniškega prometa", na katerem so sodelovali prof. Jana Pieriegud (SGH Warsaw School of Economics), Keir Fitch (Evropska komisija), Boštjan Okorn (Zveza potrošnikov Slovenije), Quinte Stout (ACM) in predstavnica agencije, vodja Sektorja za regulacijo trga železniških storitev Eva Kremesec. Sogovorniki so izpostavili, kako ključna je digitalizacija železniškega prometa za nadaljnji razvoj tega sektorja, pri čemer digitalizacija ne bi smela biti omejena na upravljavce infrastrukture oziroma na prevoznike v železniškem prometu, temveč bi morala biti usmerjena tudi na končne uporabnike, tj. potnike. Digitalizacija s seboj prinaša ne le razvoj novih aplikacij, ki olajšajo dostopnost informacij tako potnikom kot prevoznikom, ampak tudi razvoj senzorike, razvoj umetne inteligence, kar vse zagotavlja varen prevoz, tako potnikov, kot tudi tovora. Predstavljena je bila tudi nizozemska študija t .i. "mobilnosti kot storitve" ("mobility-as-a-service"). V kratki razpravi je bil poudarek na morebitnih negativnih učinkih digitalizacije železniškega prometa, med katero so si bili prisotni enotni, da je digitalizacija ključna za nadaljnji razvoj železniškega prometa, ne glede na morebitne negativne učinke, ki jih je v primerjavi s pozitivnimi učinki bistveno manj.
Konferenca ob 20. obletnici agencije je tako naslovila številna vprašanja in izzive, ki bodo aktualni tudi v prihodnje.
