Forum

Tu bo govora o sosednjih blokih pri FDD in TDD na 2.6 GHz.

Agencija ugotavlja, da se bloka BF10 in BE1 laho motita med seboj, hkrati pa možnosti za motnje med BF01 in BE14 ne ocenjuje kot omembe vredne.

V obeh primerih sta sosednja FDD in TDD sistema.
Pri blokih BF10/BE1 sta sosednja bloka, kjer oddaja FDD bazna postaja, TDD pa oddaja in sprejema.
V tem primeru nastopa verjetnost, da FDD bazna postaja moti sprejemnik TDD bazne postaje in istočasno tudi sprejem TDD terminalov, ki imajo manj kakovostni sprejemnik kot bazne postaje.


Pri blokih BF01 in BF14 je situacija podobna, le da tu TDD bazna postaja oddaja in lahko moti sprejem FDD bazni postaji. FDD terminali lahko povzročajo motnje sprejemnikom TDD terminalov, če so si dovolj blizu.


Ravno pri smeri navzgor je problem motenj najbolj kritičen, saj je izhodna moč terminalov zelo omejena.
Ob močni motnji na sosednjem kanalu lahko pride do zmajšane dinamike sprejemnika (desenzitivizacija), v skrajnem primeru celo do popolne blokade. Pri sprejetih signalih nekaj dB nad šumom se tako celica zelo zmanjša, uporanbikom je onemogočeno normalno delo. Še huje: pride do navideznega pokrivanja, ko terminal sprejema bazno postajo, ta pa njega ne more.

V obeh primerih je nujna koordinacija med pozicijami baznih postaj, da se poleg frekvečne izvede tudi pozicijska separacija in s tem se omili medsebojni vpliv.
Žal je nemogoče nadzorovati lego terminalov: vkolikor sta FDD in TDD terminala blizu, je v obeh primerih moten sprejem bazne postaje in s tem onemogočena storitev. Tu prihaja do zelo velikih razlik med
signalom bazne postaje in motečim signalom bližnjega terminala (tudi preko 60 dcool smiley.
Ta primer je hujši, ker ni stalen in ga ne moremo reševati z ustrenzim pozicioniranjem opreme baznih postaj.
Zaradi pričakovane večje količine FDD opreme lahko ocenjujemo, da bo nekoordinirana
kombinacija BF01/BE14 povzročala celo več težav in pritožb, kot BF10/BE01.

Z podobnimi težavami se že srečujemo na obstoječih sistemih, vendar ne tako izrazito, saj nikjer
niso sprejemniki in oddajniki na sosednjih kanalih.


Prav zaradi navedenega in v izogib degradaciji bodočih 2.6 GHz omrežij, predlagamo da se za oba kritična
segmenta uporabi enaka obravnava. Vkolikor to ni možno, je rešitev tudi, da se v fazi alokacije ne podelita pasova BF01 in BF10 in se problem morebitnih motenj v realnih omrežjih dodatno analizira s preiskusi, ko bomo imlei FDD in TDD opremo v Sloveniji.

LP
Iztok
iztok Napisano:
-------------------------------------------------------
> skrbnik Napisano:
> --------------------------------------------------
> -----
> > Marko Napisano:
> >
> --------------------------------------------------
>
> > -----
> > > V točki 6.1.3. je navedeno, da bodo
> > dražitelji
> > > prejeli tudi gesla in digitalna potrdila za
> > dostop
> > > do sistema EAS. Glede na to, da je v
> proceduri
> > > sprememba ZEKom-1, ki briše obveznost
> > > certificiranega sistema se postavlja
> vprašanje
> > o
> > > ustreznosti kupljenega sistema za izvedbo
> > dražbe.
> > > Na kakšen način bo Agencija zagotovila
> > > pravilnost delovanja sistema v skladu z
> > navedenimi
> > > pravili?
> >
> >
> > Agencija bo vsekakor zagotovila ustrezen sistem
> za
> > izvedbo javne dražbe.
>
> IMHO se omemba "certificaran" nanaša na
> programsko opremo za izvedbo dražbe in ne na
> overjanje istovetnosti dražitelja.
>
> Predlagana sprememba ZEKOM odpravlja zahtevo po
> zagotavljanju pravilnosti delovanja programske
> opreme s postopkom certificiranja, ki je pri tako
> kompleksnem produktu za enkratno uporabo (verjetno
> bo programska koda prilagojena naši dražbi)
> praktično neuresničljiv. Žal predlog spremembe
> ZEKOM ne prideva nadomestnih mehanizmov.
>
> Zaradi zahevnosti algoritmov (upamo, da bodo
> objavljene tudi matematične formule v izogib
> napačnemu tolmačenju besedila v poglavju 6)
> predlagamo, da po končani dražbi Agencija objavi
> poleg izzida dražbe tudi vse podatke o postopku
> dražbe, tako da lahko sami preverimo izzid in se
> prepričamo v pravilnost rezultata in s tem
> odpravimo vsak morebitni dvom.
>
> Pre tem ne vidimo razloga za morebitno zaupnost
> podatkov o posameznih ponudbah, saj bo dražba
> končana in morebitna objava ne vpliva na
> poslovanje podjetja, razen v primeru, da ugotovimo
> nepravilnosti pri postopku. Prav nasprotno::
> želimo si, da bi z objavo podatkov odpravili vsak
> dvom v pravilnost postopka in s tem možnost
> spremembe izzida.
>
> LP
> Iztok


Predlog odgovora agencije: Agencija poziva tudi drugo zainteresirano javnost da se opredeli do objave podatkov o dražbi po zaključenem postopku dražbe, ki bi odpravil morebitne dvome o pravilnosti izvedbe dražbe in programske opreme. Agencija na drugi strani ne pozna ustrezne avtorizirane institucije za podeljevanje certifikatov o pravilnosti delovanja programske opreme.
Re: Splošna diskusija o informacijskem memorandumu, predmetu javnega razpisa in razpisnem postopku
05.11.2013 14:23
iztok Napisano:
-------------------------------------------------------
> skrbnik Napisano:
> --------------------------------------------------
> -----
> > iztok Napisano:
> >
> --------------------------------------------------
>
> > -----
> > > Kot kaze, je predlagana CCA drazba v
> nasprotju
> > z
> > > ZEKOM, zato je spreozen postopek za spremembo
> > > zakona.
> > > Seveda to zahteva svoj cas, mozni so
> > nepredvideni
> > > obrati in vprasljivo je, kdaj bo drazba.
> > >
> > > APEK ima pripravljeno tudi rezervno inacico
> > pravil
> > > drazbe, ki ustreza sedanjemu zakonu. Prosimo,
> > da
> > > se objavi tudi ta, da ne bomo 9 decembra vsi
> > > povsem preseneceni in nepripravljeni.
> > >
> > > LP
> > > Iztok
> >
> >
> > Agencija bo objavila alternativne oblike
> dražbe
> > naknadno, če bo razvoj dogodkov pokazal
> nujnost
> > slednjega. Objava dvojih, povsem različnih
> pravil
> > dražbe, bi lahko po mnenju agencije imelo
> > negativne posledice, saj bi lahko v razumevanje
> > pravil vnesla znatno stopnjo zmede. Iz tega
> > razloga agencija ne načrtuje objave pravil za
> > SMRA tip dražbe in jih bo objavila le v
> primeru,
> > če bo morala izpeljati ta tip dražbe. Pri tem
> > agencija dodatno pojasnjuje tudi, da so pravila
> > SMRA dražbe manj kompleksna in zahtevajo manj
> > časa za pripravo na tak tip dražbe, zato
> meni,
> > da tudi kasnejša (še vedno pa pravočasna)
> > objava ne bi smela imeti negativnih posledic na
> > čas izvedbe dražbe tudi v takšnem primeru.
>
> Spoštovani!
> Še vedno sem malce zaskrbljen, da bo zaradi
> spremembe ZEKOM prišlo do nove zakasnitve pri
> postopku dražbe, saj nič ne kaže na nov ZEKOM
> pred 13. decembrom 2013, kot je predvideno v
> časovnici.
>
> Iz odgovora tudi ni razvidno, ali APEK ima
> prepravljeno rezervno inačico pravil ali
> načrtuje izdelavo šele ko bo zgodba o spremembi
> ZEKOma dokončna? Vsekakor obljubim, da ne bom
> zmeden zaradi objave pravil,
> bolj zmeden sem zaradi nepredvidljivega časa
> izvedbe dražbe, saj ne moremo ustrezno
> načrtovati naših aktivnosti v letu 2014.
>
> Hkrati ni nujno, da je alternativa trenutni CCA,
> opisani v poglavju 6, samo SMRA.
> Z manjšo spremembo pravil CCA se da tudi CCA
> izvesti v skladu z obstoječim ZEKOMom,
> že avgusta (bodo naši odgovori obajvljeni?) smo
> operaterji soglašali z ločeno podelitvijo 800
> MHz pasu
> v izogib odlaganju izgradnje LTE 800 omrežij.
> Prav zaradi množice možnih rešitev in z njimi
> povezanimi pripravami bi želeli pravočasno
> poznati alternative.
>
>
> LP
> Iztok


Agencija ima pripravljen osnutek pravil dražbe SMRA tipa. Agencija bo v primeru, če ZEKom-1 ne bo spremenjen, izpeljala dražbo na način in v rokih, ki bodo v danih okoliščinah možni.
iztok Napisano:
-------------------------------------------------------
> Tu bo govora o sosednjih blokih pri FDD in TDD na
> 2.6 GHz.
>
> Agencija ugotavlja, da se bloka BF10 in BE1 laho
> motita med seboj, hkrati pa možnosti za motnje
> med BF01 in BE14 ne ocenjuje kot omembe vredne.
>
> V obeh primerih sta sosednja FDD in TDD sistema.
> Pri blokih BF10/BE1 sta sosednja bloka, kjer
> oddaja FDD bazna postaja, TDD pa oddaja in
> sprejema.
> V tem primeru nastopa verjetnost, da FDD bazna
> postaja moti sprejemnik TDD bazne postaje in
> istočasno tudi sprejem TDD terminalov, ki imajo
> manj kakovostni sprejemnik kot bazne postaje.
>
>
> Pri blokih BF01 in BF14 je situacija podobna, le
> da tu TDD bazna postaja oddaja in lahko moti
> sprejem FDD bazni postaji. FDD terminali lahko
> povzročajo motnje sprejemnikom TDD terminalov,
> če so si dovolj blizu.
>
>
> Ravno pri smeri navzgor je problem motenj najbolj
> kritičen, saj je izhodna moč terminalov zelo
> omejena.
> Ob močni motnji na sosednjem kanalu lahko pride
> do zmajšane dinamike sprejemnika
> (desenzitivizacija), v skrajnem primeru celo do
> popolne blokade. Pri sprejetih signalih nekaj dB
> nad šumom se tako celica zelo zmanjša,
> uporanbikom je onemogočeno normalno delo. Še
> huje: pride do navideznega pokrivanja, ko terminal
> sprejema bazno postajo, ta pa njega ne more.
>
> V obeh primerih je nujna koordinacija med
> pozicijami baznih postaj, da se poleg frekvečne
> izvede tudi pozicijska separacija in s tem se
> omili medsebojni vpliv.
> Žal je nemogoče nadzorovati lego terminalov:
> vkolikor sta FDD in TDD terminala blizu, je v obeh
> primerih moten sprejem bazne postaje in s tem
> onemogočena storitev. Tu prihaja do zelo velikih
> razlik med
> signalom bazne postaje in motečim signalom
> bližnjega terminala (tudi preko 60 dcool smiley.
> Ta primer je hujši, ker ni stalen in ga ne moremo
> reševati z ustrenzim pozicioniranjem opreme
> baznih postaj.
> Zaradi pričakovane večje količine FDD opreme
> lahko ocenjujemo, da bo nekoordinirana
> kombinacija BF01/BE14 povzročala celo več težav
> in pritožb, kot BF10/BE01.
>
> Z podobnimi težavami se že srečujemo na
> obstoječih sistemih, vendar ne tako izrazito, saj
> nikjer
> niso sprejemniki in oddajniki na sosednjih
> kanalih.
>
>
> Prav zaradi navedenega in v izogib degradaciji
> bodočih 2.6 GHz omrežij, predlagamo da se za oba
> kritična
> segmenta uporabi enaka obravnava. Vkolikor to ni
> možno, je rešitev tudi, da se v fazi alokacije
> ne podelita pasova BF01 in BF10 in se problem
> morebitnih motenj v realnih omrežjih dodatno
> analizira s preiskusi, ko bomo imlei FDD in TDD
> opremo v Sloveniji.
>
> LP
> Iztok


Da se bloka BF10 in BE1 laho motita med seboj je dokazano v dokumentu OFCOM UK: Award of available spectrum: 2500-2690MHz, 2010-2025MHz,2.6GHz & 2010MHz discussion document, stran 143, Annex 6: Blocking effect: a simulation of UMTS performance in the presence of WiMAX
(interference [stakeholders.ofcom.org.uk]). Gre za analizo motenj WIMAX TDD opreme v 2600 MHz pasu UMTS 2600 MHz opremi. Simulacije v tem dokumentu kažejo, da je koeksistenca mogoča le ob omejitvah, ki jih je predpisala agencija.

Za bloka BF01 in BF14 pa se kokekesistenco brez dodatnih omejitev doseže, če je oprema v skladu z EC odločbo 2008/477/EC. (OFCOM, Information memorandum, Annex4, section 2, 2.1, stran 4.), kar je agencija predvidela v Prilogi 1 Informativnega memoranduma.
Žal nimate dovoljenja za objavljanje/komentiranje na tem forumu.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00

© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.