ZNR: nadzor izdajateljev radijskih programov

Ponedeljek, 08.07.2019

1. Leta 2007 so nastale prve komercialne programske radijske mreže. Na spletni strani AKOSa nismo našli nobenega zapisa/podatka, da je AKOS kadarkoli izvajal nadzor matičnih lokalnih programov programsko povezanih radijskih programov/izdajateljev. Zanima nas, koliko nadzorov matičnih programov programsko povezanih programov/izdajateljev komercialnih radijskih mrež je izvedel AKOS od leta 2007 dalje in pri katerih radijskih programih, saj tega podatka ni zaslediti na vaši spletni strani?

Vse odločitve, ki izhajajo iz nadzornih postopkov na področju elektronskih medijev, so ažurno objavljene na spletni strani agencije. Agencija izvaja nadzor po vsebinskih področjih zakona, tako kot je zapisano v letnem načrtu dela.

DODATNO VPRAŠANJE

Pri tem odgovoru smo preverili vse vaše zapise (postopke, sklepe, odločbe …) objavljene na vaši spletni strani, na katero ste nas usmerili, vendar nismo našli niti enega zapisa, da bi AKOS od leta 2007 dalje izvedel kakršenkoli nadzor matičnega programa pri programsko povezanih radijskih programih/izdajatelji. Ker smo vas že v prvotnem vprašanju prosili, da nam vi podate konkretne številke namesto, da nas napotite na vašo spletno stran, pa tega niste storili, smo po vaših navodili izvedli ta pregled sami. Ker torej na vaši spletni strani, na katero ste nas napotili, nismo pri pregledu našli niti enega zapisa, da bi AKOS od leta 2007 dalje izvedel kakršenkoli nadzor matičnega programa pri programsko povezanih radijskih programih/izdajatelji, ali si potem pravilno razlagamo, da AKOS dejansko ni izvedel nobenega tovrstnega postopka, kot ga navajamo zgoraj, pri programsko povezanih radijskih programih/izdajatelji od leta 2007 dalje?


Ugotovitve iz zaključenih nadzornih postopkov, ki izhajajo iz izdanih odločb, agencija objavlja od leta 2010, sklepe pa od leta 2012. To pomeni, da so na spletni strani agencije ažurni podatki o vseh izvedenih postopkih nadzora od leta 2012. Agencija ob tem pojasnjuje, da so se z uvedbo dovoljenj za izvajanje dejavnosti in programskih radijskih mrež v Zakonu v medijih leta 2006 prve radijske mreže začele formirati leta 2007. Tedaj je bila formirana prva programska radijska mreža, v katero sta bila vključena dva programa. Do danes se je število posameznih mrež in tudi število programov, ki so v posamezno mrežo vključeni, večkrat spremenilo. Spremenila so se imena programov, spremenili so se posamezni programi, ki so se združevali v mreže ali pa so iz njih izstopali. Agencija ne vodi evidence za vse tovrstne spremembe, pač pa vodi evidenco veljavnih dovoljenj za opravljanje radijske dejavnosti.

Agencija je pred letom 2012 in tudi po njem izvajala nadzorne postopke nad t. i. "matičnimi deli radijskih programov", ki so (bili) vključeni v programske radijske mreže. Tudi v programske mreže povezani radijski programi so bili v postopkih preverjanja različnih določb zakona in/ali dovoljenja, vendar ne v okviru nekega sistematičnega nazora programskih radijskih mrež. Zgolj kot primer navajamo postopek proti družbi RADIO BELVI, izdajatelju radijskega programa Radio Antena Gorenjska; Antena G iz leta 2014 (glej https://www.akos-rs.si/sklep-0612-86-2012-6), v katerem je agencija preverjala identifikacijo tako matičnega kot mrežnega dela programa. Ta isti program, ki je bil takrat povezan v programsko radijsko mrežo Radio Antena, je bil v letu 2014 vključen tudi v sistematičen nadzor tedanjih petih programskih radijskih mrež (glej https://www.akos-rs.si/odlocba-06000-4-2014-6 -), v katerem je agencija preverjala "mrežni program" oziroma tisti del oddajnega časa, v katerem morajo izdajatelji, katerih programi so povezni v programsko radijsko mrežo, predvajati povsem identičen (mrežni) program.

2. Dobili smo podatek, da je skupina avtorjev že pred cca. dvema letoma podala prijavo zaradi nedoseganja kvot slovenske glasbe pri eni izmed komercialnih radijskih mrež in da AKOS še do danes ni začel nadzora po uradni dolžnosti. Zanima nas, ali ta podatek drži? Zanima nas tudi, kdaj točno ste prejeli prijavo in pod kateri oddelek spada obravnava prijave ter kdo je vodja tega oddelka?

Agencija je prijavo prejela 24. 1. 2017. Prijava sodi pod Sektor za elektronske medije, katerega vodja je Tomaž Gorjanc. Agencija je konec leta 2016 tik pred prejetjem prijave zaključila sistemski nadzor nad deleži slovenske glasbe v najbolj poslušanih radijskih programih v Sloveniji. Zaradi tega je agencija obravnavo navedene prijave načrtovala ob naslednjem sistemskem nadzoru deležev slovenske glasbe. Jeseni 2017 je agencija prejela pobudo Ministrstva za kulturo za sistemski nadzor programov posebnega pomena, v katerega je zadnje leto in pol ob vseh ostalih rednih nalogah usmerjen večinski del resursov Oddelka za nadzor v Sektorju za elektronske medije, in bo predvidoma zaključen letošnjo jesen. Zaradi navedenega bo agencija ostale postopke oz. pobude, ki niso del letnega načrta dela agencije, obravnavala po zaključenem sistemskem nadzoru programov posebnega pomena.

DODATNA VPRAŠANJA

Ali drži, da je Agencija v sistemskem nadzoru leta 2016 v najbolj poslušanih radijskih programih v Sloveniji, ki ga navajate, ugotovila, da nobena od nadziranih radijskih postaj/mrež/izdajateljev ni dosegla predvidenih deležev slovenske glasbe?

 

Ne drži. Pojasnilo je v naslednjem odgovoru.

Katere radijske postaje/mreže/izdajatelje je Agencija nadzirala v nadzoru, ki ga navajate?

 

Nadzor je zajel osem radijskih programov, ki so z dodatnimi pojasnili navedeni v nadaljevanju. Kontrolna analiza v začetni fazi je pokazala, da dva radijska programa predvajata svoj program v skladu z zakonskimi zahtevami, zato inšpekcijski postopek zoper ta naslednja dva programa ni bil uveden:

  • 1. program Radia Slovenija – Prvi,
  • Radio 2.

Zaradi domnevnih nepravilnosti je bil uveden inšpekcijski postopek zoper naslednji radijski program, vendar se je tekom postopka izkazalo, da je bil program predvajan v skladu z zakonskimi zahtevami, zato je bil izdan sklep o ustavitvi postopka:

  • Radio Slovenia International/Radio SI.

Proti ostalim domnevnim kršiteljem so bili uvedeni inšpekcijski postopki in izdane odločbe z rokom za odpravo ugotovljenih kršitev:

  • RADIO SLOVENIJA, drugi program – PROGRAM VAL 202 /VAL 202/,
  • regionalna programska radijska mreža RADIO CENTER,
  • regionalna radijska mreža Radio 1,
  • RADIO HIT in
  • Rock Radio Ljubljana.


Ali drži, da je Agencija vsaki od nadziranih radijskih postaj/mrež/izdajateljem, ki niso dosegale kvot slovenske glasbe, odredila rok za odpravo pomanjkljivosti 14 dni od vročitve odločbe?

 

Drži. Izrečeni rok za odpravo pomanjkljivosti je bil najmanj 14 dni.

Ali drži, da je grozilo radijskim postajam/mrežam/izdajateljem, ki niso dosegale kvot slovenske glasbe po izvedenem nadzoru in ne bi odpravile pomanjkljivosti v določenem roku 14 dni od vročitve odločbe, začasni odvzem radijskega dovoljenja?


Ne drži, da bi izdajateljem v teh primerih grozila tako huda sankcija. Poleg zakona o medijih, ki v 3. odstavku 109. člena ZMed govori o možnih sankcijah v inšpekcijskih postopkih v primerih ugotovljenih kršitev, agencija "lahko" izreče kakšno od strožjih sankcij, ki so tam navedene, a mora inšpektor ob tem upoštevati tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki pa inšpektorju nalaga upoštevanje tudi drugih kriterijev pri presoji odmere sankcije. Pri izreku sankcije mora inšpektor na podlagi 7. člena ZIN upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti sankcija sorazmerna namenu inšpekcije. Pri tem pa mora inšpektor upoštevati tudi težo kršitve, število kršitev, posledice za javni interes in podobno. V omenjenih primerih nadzorov ob ponovni kršitvi gotovo še ne bi šlo za takšne kršitve, za katere bi bil potreben tako radikalen ukrep. V praksi se takšni ukrepi uvedejo v skrajnih primerih, ko gre za ponavljajoče se istovrstne hude kršitve ali pa več različnih hudih kršitev.

Kdaj je Agencija preverila, ali so v nadziranih radijskih postajah/mrežah/izdajateljih odpravili pomanjkljivosti po izdanih odločbah? (V mislih imamo tiste radijske postaje/mreže/izdajatelje, ki niso dosegali kvot slovenske glasbe v postopkih nadzora iz leta 2016, in jim je Agencija zato odredila rok za odpravo pomanjkljivosti 14 dni od vročitve odločbe. Zanima nas točen datum naknadne preverbe odprave pomanjkljivosti, ki ga je izvedla Agencija za vsako radijsko postajo, ki je bila nadzirana v nadzoru leta 2016, ki ga omenjate v vašem odgovoru in ni dosegala kvot slovenske glasbe. Kot informacijo javnega značaja bi radi tudi kopijo ugotovitev Agencije pri naknadnih nadzorih.) Zanima nas, kdaj konkretno je Agencija preverila, ali so radijske postaje/izdajatelji po odločbi št: 06120-9/2016/12 odpravili ugotovljene pomanjkljivosti po sistemskem nadzoru iz leta 2016, ki ga navajate? (Kot informacijo javnega značaja bi radi tudi kopijo ugotovitev Agencije v naknadni kontroli po konkretnem postopku). Zanima nas, kdaj konkretno je Agencija zaključila postopek nadzora po odločbi št: 06120-9/2016/12, z izdajo določbe oz. sklepa, da so radijske postaje/izdajatelji uspešno odpravili ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je Agencija ugotovila v sistemskem nadzoru leta 2016, ki ga navajate?


Agencija v primeru navedenih izdanih odločb zoper prej navedene programe ni preverila, ali so izdajatelji v svojih programih odpravili pomanjkljivosti po izdanih odločbah. Po zaključku sistemskega nadzora je agencija pričela javna posvetovanja z Ministrstvom za kulturo in širšo strokovno javnostjo. Z namenom zapolnitve pravne praznine glede določb o slovenski glasbi in deležev slovenske glasbe je agencija na to temo pripravila dve javni posvetovanji (prvo 17. 2. 2017, drugo pa 15. 2. 2018) ter pripravila spremembo metodologije nadzora, ki med drugim zapolnjuje zakonsko praznino glede definicij slovenske glasbe in glede metodologije meritev deležev slovenske glasbe. Agencija je bila tudi seznanjena s tremi zahtevami za presojo ustavnosti določb Zakona o medijih o deležih slovenske glasbe, o katerih ustavno sodišče še ni odločilo (prva je bila vložena že maja 2016).

Zanima nas, v kakšnem roku je Agencija dolžna sprožiti postopek nadzora po uradni dolžnosti, v primeru prejema prijave?

 

Predpisanega roka ni. Agencija je pri svojem delu dolžna slediti letnemu načrtu dela. Prejete prijave agencija skuša umestiti med ostale nadzorne obveznosti, pri čemer pa upošteva vsebino in obseg posamezne prijave ter ostale prioritetne naloge pri nadzoru.

Zanima nas, zoper katere radijske postaje/mreže/izdajatelje je bila podana prijava iz dne 24. 1. 2017, ki jo navajate?

 

Prijava je bila podana zoper regionalno radijsko mrežo Radio 1.

Zanima nas, ali je Agencija po 24.1.2017 prejela še kakšno prijavo zoper radijske izdajatelje zaradi nedoseganja kvot slovenske glasbe? Če jih je nas zanima zoper katere?

 

Agencija je prejela prijavo zoper programsko povezane izdajatelje radijske mreže Radio 1. Prijavo zaradi domnevnega nedoseganja deležev slovenske glasbe v matičnih programih radijske mreže Radio 1 je prijavitelj podal v dodatno dopolnjeni prijavi z dne 20. 9. 2018, ki je navedena v odgovorih z dne 27. 6. 2019.

Zanima nas, kdaj je pričela Agencija s prvim nadzorom iz pobude Ministrstva za kulturo za sistemski nadzor programov posebnega pomena, ki jo navajate kot razlog za neukrepanje v primeru prejete prijave iz dne 24. 1. 2017 zaradi nedoseganja kvot slovenske glasbe?


Prvi postopek je agencija uradno začela 7. 2. 2018. Sistemski nadzor programov posebnega pomena obsega 24 nadzornih postopkov, pri katerih gre pri vsakem za obsežen in časovno dolgo trajajoč postopek. Po zaključku tako obsežnega sistemskega nadzora pa bo agencija lahko ponovno začela z reševanjem obsežnejših nadzorov, na katerega se nanaša omenjena prijava.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00

© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.