Internetni protokol IPv6

IPv6 (»Internet Protocol version 6«, internetni protokol verzije 6) je protokol omrežne plasti namenjen naslavljanju naprav v omrežju. Je naslednik protokola IPv4 - danes najbolj razširjenega komunikacijskega protokola, ki omogoča delovanje interneta in med seboj povezuje omrežja in naprave. 

 

Protokolu IPv4 so od njegova nastanka leta 1981 dodali mnogo dodatnih protokolov in mehanizmov, da bi tako povečali njegovo uporabnost in izboljšajo varnost komunikacije. Navkljub mnogim izboljšavam ni bila odpravljena njegova glavna pomanjkljivost, to je za današnji čas relativno majhno število IPv4 naslovov, ki jih potrebujejo naprave in terminali za povezljivost v internet. Teh je teoretično 4,3 milijarde, vendar ne zadoščajo za današnji čas, ko število naprav in terminalov, ki se povezujejo v internet, silovito raste. Še manj bodo IPv4 naslovi zadoščali za 50 milijard povezljivih mobilnih naprav in terminalov, ki bodo do leta 2020 po napovedih podjetja Ericsson preplavili svet.


IPv6 v primerjavi z IPv4 omogoča dodatne funkcionalnosti, hkrati pa vsebuje večino funkcionalnosti, ki so bile pri IPv4 razvite v obliki dodatnih protokolov. Omogoča globalno naslavljanje več kot 3.4 x 1038 (2128) omrežnih naprav, kar je njegova največja prednost.

 

Protokol IPv6 v zadnjih letih pridobiva na veljavi, saj je skorajšnje izčrpanje IPv4 naslovnega prostora prisililo industrijo, da je začela protokol masovno implementirati v svoje naprave. Podobno velja za operaterje, ki so začeli s pospešenim uvajanjem protokola IPv6 v svoja omrežja.

 

Protokola IPv6 in IPv4 nista združljiva. IPv4 sistemi ne morejo neposredno uporabljati IPv6 storitev (in obratno). Uvajanje novega protokola zahteva od omrežnih upraviteljev nova znanja, v nekaterih primerih je potrebna nadgradnja ali celo zamenjava opreme, morda je treba posodobiti ali zamenjati programsko opremo, da bo združljiva z IPv6. Vse naštete težave zavirajo njegovo vpeljavo, vendar je vpeljava na operaterskih kot lokalnih omrežjih dolgoročno nujna. Enako nujna je migracija storitev in omrežij v poslovnih okoljih, saj bodo le tako ohranili dolgoročno konkurenčnost ter povezljivost s svojimi obstoječimi in bodoči kupci ter partnerji. Prehod na IPv6 je pri domačih uporabnikih pogojen z omrežjem ponudnika dostopa. Večinoma vsi novejši operacijski sistemi protokol IPv6 podpirajo že privzeto, zato posebnih nadgradenj praviloma ni.

Aktivnosti agencije pri uvajanju IPv6

Agencija pozorno spremlja stanje uvajanja internetnega protokola IPv6 med slovenskimi operaterji in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev. Sodeluje tudi pri promociji in spodbujanju operaterjev ter drugih deležnikov k pospešeni uvedbi IPv6.

 

Pripravila je poglobljen tehnični dokument, ki podaja celovit vpogled v posebnosti protokola IPv6 in potrebnih aktivnosti ob prehodu na nivoju omrežij in omrežnih elementov. Naredila pa je tudi analizo pripravljenosti slovenskih operaterjev na IPv6. Povzetke rezultatov analize lahko preberete tukaj.

 

Agencija aktivno sodeluje tudi z Zavodom go6, ki je glavni slovenski promotor uvajanja IPv6. Zavod je zaslužen za pripravo prvega osnutka specifikacij in potrebnih zahtev po IPv6 funkcionalnosti omrežne opreme, ki jih je kasneje sprejla in podrobneje opredelila evropska RIPE. Dokument je dobil v novembru 2010 najprej uradno oznako RIPE-501, v juniju 2012 pa ga je nadomestil izboljšan RIPE-554. Oba dokumenta sta danes referenci za mnoge evropske institucije ter večja podjetja pri naročilih omrežne strojne in programske opreme. Uporabo omenjenih dokumentov pri javnem naročanju omrežne strojne in programske opreme priporoča tudi agencija, saj je IPv6 skladna oprema predpogoj za dolgoročen in stroškovno učinkovit prehod na IPv6.

 

Uvajanje protokola IPv6 spodbuja tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije (prej Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo-MVZT). Ministrstvo je naročilo študijo prehoda, ki je objavljena in licencirana pod pravicami Creative Commons. Študija, ki je prevedena tudi v angleščino je prvenstveno namenjena javni upravi, gospodarstvu in raziskovalni sferi ter predstavlja pregled potrebnih aktivnosti, ki bi jih država morala narediti za gladek prehod na IPv6.

 

Eden od pomembnih pokazateljev pripravljenosti na IPv6 so tudi storitve, ki jih posamezna organizacija omogoča svojim uporabnikom. Na spletni strani vyncke (Eric Vyncke, Cisco Systems) je podan aktualen pregled stanja slovenskih portalov in strani, ki so dostopne prek protokola IPv6.

 

Slovenija po številu projektov in konkretnih implementacij IPv6 ne zaostaja za drugimi evropskimi državami. Še leta 2010  je Slovenija oziroma njeni lokalni internetni registrarji na podlagi t.i. IPv6 RIPEness meritev, ki jih izvaja evropski internetni registrar RIPE NCC, vodila v pripravljenosti na IPv6.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 583 63 00
F: 01 511 11 01
E: info.box@akos-rs.si



Uradne ure:
PON - PET 9:00 - 11:00
SRE - 13:00 - 14:00
Uradne ure po telefonu:
PON - PET 9:00 - 14:00
Brezplačna stevilka 080 2735
PON - PET 9:00 - 13:00
© 2014 AKOS. Vse pravice pridržane.